Bor Greiner želi Mariborčanom vrniti več besede pri odločanju o mestu. Spregovoril je o svoji kandidaturi, občinskem denarju in konkretnih načrtih.
Po dolgoletni karieri v medijih se Bor Greiner podaja na novo pot. V politiko vstopa brez predhodnih izkušenj na političnih funkcijah, a z jasno izraženim prepričanjem, da mesto potrebuje drugačen način upravljanja.
V pogovoru za Mariborinfo je bil kritičen do dosedanjega delovanja mestne politike, spregovoril je o odnosu do drugih županskih kandidatov in predstavil nekaj konkretnih zamisli, s katerimi bi občanom olajšal vsakdanje življenje.
Dotaknili smo se tudi njegove družine, osebnih ambicij in tega, kaj bi si želel doseči v morebitnem štiriletnem mandatu.
Od radijskega mikrofona do županske kandidature
Greiner je pojasnil, da je o kandidaturi resneje začel razmišljati novembra lani, dokončna odločitev pa je dozorela februarja oziroma marca letos. Pred tem se je o možnosti vstopa v politiko več let predvsem šalil.
Pomembno vlogo pri odločitvi je imela njegova družina. Z ženo sta se o kandidaturi pogovarjala približno dva meseca, saj se zaveda, da takšna odločitev ne vpliva le nanj.
Greiner je ob tem poudaril, da se na volitve pripravlja že več mesecev, zato ga je presenetilo, kako pozno so po njegovem mnenju nekateri drugi kandidati začeli resneje razmišljati o kandidaturi in pripravljati svoje programe.
Meni namreč, da bi morali pred odločitvijo za kandidaturo bolje raziskati potrebe mesta in pričakovanja njegovih prebivalcev.
Priznava, da je pomanjkanje političnih izkušenj lahko slabost, vendar v tem vidi tudi prednost. Ker doslej ni bil del lokalnih političnih dogovorov, meni, da lahko na delovanje občine pogleda drugače.
Pri tem se opira tudi na svojo ekipo. Na kandidatni listi Bor za spet naš Maribor je po njegovih besedah 45 ljudi, med njimi osem mlajših od 30 let.
Ob mladih so se mu pridružili tudi posamezniki z izkušnjami v lokalni politiki.
Kritičen do porabe občinskega denarja in velikih projektov
Med zbiranjem podpisov za kandidaturo je Greiner obiskoval različne dele Maribora in se pogovarjal s prebivalci. Kot je povedal, so mu ljudje predstavljali številne težave, od urejanja cest in parkiranja do občutka, da pri pomembnih odločitvah niso dovolj slišani.
Prepričan je, da bi moralo biti upravljanje mesta preglednejše, občani pa bi morali imeti več možnosti za neposredno sodelovanje.
»Župan se ne sme obnašati, kot da je izvoljeni plemič, ampak kot upravljavec skupnega premoženja,« je poudaril.
Posebej kritičen je bil do stroškov velikih občinskih projektov. Izpostavil je Center Rotovž, pri katerem se po njegovih besedah zastavljajo vprašanja o naraščanju vrednosti investicije.
Ob tem je opozoril, da mestu sicer ne nasprotujejo kulturne vsebine, vendar bi morali pri tako velikih naložbah jasno pojasniti, kako se porablja javni denar in kakšne koristi bodo projekti prinesli prebivalcem.
Dotaknil se je tudi načrtovanih prometnih rešitev, med drugim predlogov za gradnjo predora pod mestnim središčem. Po njegovem mnenju bi morali pred odločitvami o tako zahtevnih projektih pridobiti neodvisna strokovna mnenja in vključiti javnost.
Prav želja po večji vključenosti občanov je po njegovih besedah tudi razlog za ime njegove liste Spet naš Maribor. Meni namreč, da so Mariborčani izgubili del občutka, da lahko sami vplivajo na razvoj mesta.
Ena telefonska številka za težave Mariborčanov?
Med konkretnejšimi predlogi, ki jih je Greiner predstavil v pogovoru, je vzpostavitev enotne kontaktne točke za občane.
Njegova ekipa preverja možnost uporabe telefonske številke 111, prek katere bi lahko prebivalci prijavljali težave, pridobivali informacije in se obračali na občino. Sistem bi po njegovi zamisli deloval tudi prek sporočil in spletne aplikacije.
Občani tako ne bi več potrebovali poznavanja različnih občinskih služb in postopkov, temveč bi lahko vse težave sporočili na enem mestu.
Greiner predlaga tudi časovne zaveze za odzivanje občine. Pri nujnih težavah, denimo nevarnih poškodbah cest, bi se pristojni morali odzvati v 72 urah, v 30 dneh pa bi občan prejel strokoven odgovor oziroma pojasnilo, kako in kdaj je mogoče težavo rešiti.
Poudarja, da ljudje pogosto ne potrebujejo novih velikih projektov, temveč predvsem urejene osnovne storitve in infrastrukturo.
»Ljudje potrebujejo cesto, da pridejo do doma. Nekateri celo vodo, ker je še vedno nimajo,« je opozoril in pri tem izpostavil prebivalce Bresternice, ki še niso priključeni na javni vodovod.
Zavzema se tudi za več neposrednega odločanja s pomočjo sodobnih tehnologij, pri čemer bi lahko občani prek digitalnih orodij sodelovali pri izbiri projektov in drugih občinskih odločitvah.
»Ne potrebujem biti slaven župan«
Greiner poudarja, da se ne želi opredeljevati kot levi ali desni kandidat. Prepričan je, da bi morali mestni svetniki ne glede na politično pripadnost sodelovati pri projektih, ki so pomembni za Maribor.
Nasprotuje političnim dogovorom, pri katerih bi posamezniki podporo projektom pogojevali z osebnimi koristmi. Zavzema se za večjo preglednost odločanja, vključevanje neodvisnih strokovnjakov in iskanje kompromisov.
Na vprašanje, po čem bi si želel, da si ga Mariborčani zapomnijo po morebitnem štiriletnem mandatu, ni izpostavil velikega infrastrukturnega projekta, temveč predvsem spremembo načina delovanja mesta.
»Želel bi si, da bi Mariborčani po štirih letih rekli: Dobro, ni še vsega rešil, ampak malo bolj normalno pa imamo mesto,« je dejal.
Ob tem je priznal, da ga ob vstopu v politiko skrbi tudi vpliv takšne odločitve na njegovo zasebno življenje. Želi si predvsem ohraniti podporo in povezanost z družino.
»Ne potrebujem biti slaven župan, ker sem bil dovolj slaven radijec,« je povedal.
Greiner je prepričan, da ima Maribor številne prednosti, od naravnih danosti do ljudi, ki so pripravljeni pomagati drug drugemu. Sam bi si želel, da bi mesto v prihodnje bolj povezovalo različne četrti in skupnosti ter prebivalcem omogočilo enake priložnosti.
Naročnik oglasnega prispevka je Bor Greiner.
