Raziskava, izvedena na glavonožcih, je razkrila inteligenco te pogosto spregledane živali.
V raziskavi iz leta 2021 so sipe podvrgli prilagojeni različici znamenitega »testa s penico«, ki se sicer uporablja pri otrocih.
Rezultati so pokazali, da so njihovi možgani sposobni samokontrole in učenja na ravni, primerljivi z vranami in celo šimpanzi.
Kaj je »test s penico«?
Gre za preprost preizkus samokontrole. Otroku ponudijo penico, pri čemer mu obljubijo, da bo dobil še eno, če bo prvotno pustil nedotaknjeno petnajst minut. Test meri sposobnost odlašanja z zadovoljitvijo, kar kaže na razvite kognitivne sposobnosti, kot sta načrtovanje prihodnosti in prilagodljivost.
Ta pristop so znanstveniki prilagodili tudi za živali. Čeprav jim testa ni mogoče razložiti, se lahko naučijo, da bodo v primeru čakanja dobile boljšo nagrado. Do zdaj so ga uspešno prestale nekatere vrste primatov, psi in vrane.
Kako so test opravile sipe
Raziskovalci pod vodstvom Alexandre Schnell z Univerze v Cambridgeu so zasnovali poskus s šestimi sipami. V akvariju so imele možnost izbrati manj priljubljeno surovo mrtvo kozico, ki je bila na voljo takoj, ali pa počakati na svojo najljubšo hrano – živo kozico. Vrata do hrane so bila označena s simboli: krog je pomenil takojšnji dostop, trikotnik dostop z zamikom, kvadrat pa zaprt dostop.
Vse sipe so se odločile čakati na boljšo nagrado, pri čemer so pokazale potrpežljivost do 130 sekund. V kontrolnih primerih, kjer nagrada ni bila zagotovljena, niso čakale.
Sposobnost učenja in potrpežljivost
Drugi del poskusa je preverjal njihovo učenje. Sipe so morale povezati določene simbole z nagrado. Ko so znanstveniki pravila zamenjali, so se morale znova prilagoditi. Zanimivo je, da so iste sipe, ki so se najhitreje naučile novega pravila, tudi najdlje čakale na nagrado.
Medtem ko je pri primatih in pticah potrpežljivost povezana z uporabo orodij, shranjevanjem hrane in družbenimi odnosi, sipe teh vedenj ne poznajo. Znanstveniki menijo, da je njihova samokontrola povezana z lovsko strategijo.
Večino časa so kamuflirane in čakajo, medtem ko se hranijo le občasno. Ker so pri iskanju hrane izpostavljene plenilcem, jim sposobnost čakanja omogoča, da izberejo bolj kakovosten obrok.
Fascinanten vpogled v inteligenco sip
Ta študija potrjuje, da lahko različne evolucijske poti privedejo do podobnih kognitivnih sposobnosti pri povsem različnih vrstah. Prejšnje raziskave so že odkrile, da imajo sipe epizodni spomin, nedavno pa so znanstveniki poročali celo o nastanku lažnih oziroma izmišljenih spominov pri teh živalih.
Prihodnje raziskave bodo usmerjene v preverjanje, ali so sipe resnično sposobne načrtovati prihodnost.
