Pasti in tveganja dolgih čakalnih dob pri fizioterapiji!

Čeprav so na prvi pogled morda le nevšečnost, se za njimi skrivajo resne pasti in tveganja, ki lahko močno vplivajo na zdravje in kakovost življenja posameznikov. Zamude lahko vodijo do poslabšanja zdravstvenega stanja, zapletov, in celo nepopravljivih posledic. 

Zdravstvena stroka že vrsto let opozarja na porast mišično-skeletnih poškodb in obolenj. Pravzaprav gre za področje zdravstva, znotraj katerega je zabeležena najhitrejša rast. 

Kljub temu pa se v okviru javnega zdravstva terapevtski protokoli ne prilagajajo, zaradi česar je dandanes večina pacientov deležna zastarele obravnave, saj fizioterapija, ki se izvaja v javnih zdravstvenih institucijah, ne sledi modernim smernicam stroke, katerih cilj je povrnitev gibljivosti.

Poleg tega fizioterapija na napotnico ne daje zadovoljivih rezultatov, ker pacienti na rehabilitacijo čakajo predolgo, kare kratkoročno vodi v poslabšanje stanja, dolgoročno pa v kronične težave.

Vse našteto pacienta z bolečinami ortopedskega izvora pripelje do stanja, ko fizioterapija postane vprašljiva, kajti dolge čakalne dobe, povečana oslabljenost lokalnega predela ali širšega področja mišično-skeletnih tkiv in posledični padec fizičnih sposobnosti dodobra podaljšajo rehabilitacijski čas ter hkrati zmanjšajo učinek same fizioterapije. Pacienti se zato namesto s krajšim obdobjem akutne bolečine srečujejo z večtedensko in celo večmesečno bolečino, v najhujših primerih pa trajno omejeno gibljivostjo.

Pasti zakasnele fizioterapije na napotnico

Sodobna fizioterapija z namenom doseganja kar največjega učinka vsem izvajalcem narekuje neprestano prilagajanje rehabilitacijskih protokolov strokovnim fizioterapevtskim smernicam in je usmerjena v odpravo izvora bolečine. 

A glede na to, da se javno zdravstvo sooča s pomanjkanjem kadra in z izjemno dolgimi čakalnimi dobami, fizioterapija na napotnico težav v večini primerov ne odpravi.

Primarni razlog za to je, da so strokovnjaki v javnih institucijah primorani posegati po pospešenih rutinskih rešitvah, neprilagojenih stanju pacienta, posledica česar je vračanje pacientov na fizioterapijo z istimi težavami.

Najpogostejše pasti fizioterapije na napotnico se tako dotikajo:

• dolgih čakalnih dob, ki vodijo v vse hujše akutne bolečine, nemalokrat v kronične bolečine, in rehabilitacijske postopke, manj učinkovite ter daljše od tistih, katerih bi bili pacienti deležni znotraj okvirov priporočil stroke,
• neustrezne fizioterapije, prvenstveno neprimernega obsega, saj je večina pacientov v okviru javnega zdravstva deležna le pet do deset obravnav, ki najpogosteje potekajo na dnevni ravni, kar telesu ne daje možnosti ustreznega odziva na terapevtske postopke, saj je cilj teh izključno čimprejšnji zaključek obravnave in s tem skrajšanje čakalnih dob za fizioterapijo,
• fizioterapije brez znanstvene dokazljivosti, torej izvajanje metod, kakršni sta elektroterapija v obliki terapevtskega ultrazvoka in stimulacija interferenčnih tokov, ki veljata za zastarele, saj dandanes številne alternativne metode dokazano dajejo veliko boljše rezultate, ter
• splošne fizioterapije, kar pomeni enake obravnave določenega anatomskega sklepa pri vseh pacientih, ne pa individualne fizioterapije, prilagojene dejanski patologiji.

Pomen pravočasne in ustrezne fizioterapije

Fizioterapija, ki jo pacient začne izvajati pravočasno – v primeru kroničnih bolečin to pomeni čim prej, priporočljivo še preden se akutne bolečine pretvorijo v trajno prisotne omejitve gibljivosti oziroma v primeru postoperativne fizioterapije od enega do treh dni po odpustu iz bolnišnice – in je poleg tega individualno prilagojena mišično-skeletni poškodbi ali obolenju, prepreči trajne gibalne omejitve ali vsaj zmanjša tveganje za nastanek teh.

Za splošno pravilo velja, da naj bi se fizioterapija začela izvajati, če huda bolečina v isti intenziteti (ali se ta stopnjuje) vztraja tri zaporedne dni. Vsekakor zgodnja obravnava skrajša rehabilitacijski čas in s tem zniža stroške, ob tem pa so potrebni manj invazivni terapevtski postopki ter je manjša verjetnost za razvoj ponovitve težav.

Nasprotno zapoznela fizioterapija povečuje tveganje za razvoj trajno gibalnih omejitev, ker se mehko-tkivne strukture v času čakanja na obravnavo (delno) že prilagodijo novemu obsegu gibljivosti in se mišice, vezi ter tetive skrajšajo, medtem ko mišična moč in mišična masa upadeta. 

Marsikateri pacient v tem času doživi upad lokalne inervacije v okolici sklepa in se sooča z manjšo sposobnostjo samoaktivacije določenih mišičnih skupin, sčasoma pa tudi zmanjšano gibljivostjo širšega področja.

Vse prej kot redek pojav so prav tako kompenzatorni vzorci gibanja, ki na dolgi rok predstavljajo še večje tveganje za kronično omejeno gibljivost.

Temeljni napaki pacientov, ki izberejo fizioterapijo na napotnico, sta:

• predolgo mirovanje po denimo operaciji, kar vodi v izgubo funkcionalne sposobnosti poškodovanega sklepa in okoliških mišično-skeletnih tkiv (na to morajo biti pozorni predvsem aktivni ljudje, toliko bolj rekreativni in posebej profesionalni športniki) ter
• neustrezna fizioterapija, ki je danes v porastu, saj pacienti informacije nemalokrat iščejo samostojno, brez vsakršne strokovne osnove, na družbenih omrežjih in spletu, zaradi česar prihaja do prezgodnjih obremenitev ter mobilizacije, v postoperativni fazi pa niso primerne niti metode alternativne medicine, med njimi manualna medicina, masažna terapija, osteopatija, kiropraktika in druge.

Fizioterapija v kliniki Medicofit

Klinika Medicofit, v kateri delujejo tako fizioterapevti kot kineziologi, omogoča takojšnjo individualno samoplačniško fizioterapijo vsem pacientom, ki se srečujejo s poškodbami ali obolenji ortopedskega izvora. V njej je prav vsak posameznik celostno obravnavan, strokovnjaki pa pacienta vodijo od akutne bolečine do vnovične vrhunske telesne pripravljenosti, opredeljene s cilji, pri čemer se upoštevajo starost, stopnja poškodbe, življenjski slog in marsikateri drugi dejavnik.

Bistvo tamkajšnje fizioterapevtske in kineziološke obravnave je, da pacient še pred začetkom izvajanja fizioterapije razume poškodbo ter izvor z njo povezane bolečine. Iz tega razloga strokovnjak natančno pojasni rezultate opravljenih izvidov in nastanek poškodbe, pa tudi strategijo zdravljenja ter pričakovani rehabilitacijski postopek.

Celotna fizioterapija v kliniki Medicofit zato ni omejena na pet do deset vsakodnevnih srečanj, kot je to običaj v okviru fizioterapije na napotnico, temveč se ta začne izvajati nemudoma po opravljenem diagnostičnem pregledu in zajema štiri področja.

1. Diagnostični pregled je namenjen opravljanju testov in ocen ter merjenju poškodovanega segmenta. 
2. Akutna fizioterapija je usmerjena v izvajanje protibolečinske in protivnetne terapije ter terapije z namenom lajšanja oteklin.
3. Kinezioterapija je osnovana na vajah za sklepno mobilizacijo, vajah za moč v končnih obsegih giba in vajah za pridobitev mišičnih simetrij.
4. Preventivna fizioterapija stremi k dolgoročnemu vzdrževanju moči in funkcionalnosti sklepov.

Vse našteto kliniko Medicofit uvršča med vodilne ponudnike samoplačniške fizioterapije v Sloveniji, saj v njej poleg visoke učinkovitosti rehabilitacijskih postopkov pacienti niso deležni dolgih čakalnih dob, poleg tega pa so obravnavani celostno v skladu z najsodobnejšimi strokovnimi smernicami, pri čemer je fizioterapija individualno prilagojena prav vsakemu pacientu posebej glede na njegova specifična patološka stanja.

V primeru kakršnekoli bolečine, povezane z mišično-skeletno poškodbo ali obolenjem, se naročite na diagnostični pregled v kliniko Medicofit in si zagotovite takojšnjo fizioterapevtsko obravnavo, s katero povečate učinkovitost rehabilitacijskih postopkov, zmanjšate stroške in čas izvedbe fizioterapije ter preprečite tveganje za razvoj kroničnih težav.