Je sanjska Laura tokrat šla predaleč? To je povedala o kmeticah.
Laura Beranič, tekmovalka Sanjskega moškega, je včeraj na družbenem omrežju Instagram objavila 'zgodbo' oziroma tako imenovan 'story', s katerim je sprožila val ogorčenja.
Zapisala je: »Punce, en 'nasvet dneva'. Bodite kraljice, ki zavržejo, in ne kmetice, ki poberejo ostanke.«
Na njeno objavo so se odzvali mnogi, med njimi tudi Prekmurka Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko na Zvezi slovenske podeželske mladine, ki je svoje misli delila v zapisu.
Njen zapis objavljamo v celoti.
»Nasvete 'influencerjev' je težko razumeti. Naj vam zato povem enega enostavnega: Spoštujte kmete in kmetice! Zakaj?
Beseda kmet-ica bi morala opisati prav vsakega. Ne le, da nam močno primanjkuje zdrave kmečke pameti, ki je pomemben temelj modrosti, ampak tudi gospodarnosti. Besede, ki že sama po sebi izpostavi gospodarja, gospodarico. Steber kmetije.
Kmete in kmetice se še vedno velikokrat obravnava manjvredno. Kmet, kmetavzar. Nekdo, ki je nesposoben, ki ga ne želiš imeti v svoji bližini. Neučen, neiznajdljiv. Slab v vseh pogledih. Razen v slabšalnem. V tistem je seveda dober.
Toda kmet-ica. Ne le beseda. To je vrednota. Kmet je nekdo, s katerim se vsak sreča. Ne le enkrat, mogoče dvakrat. Ne le sreča, ampak srečuje. Vsak dan, večkrat na dan. Kmet ni le nekdo, ki prideluje hrano. Kmet nas hrani. Vse nas in vsakogar od nas. In ne, hrana ni nekaj samoumevnega. Nekdo ves svoj čas, vso svojo energijo, vse svoje resurse vloži v to, da imamo zajtrk, kosilo in večerjo. Si predstavljate življenje brez kmeta? Brez kmeta ni nas.
Žal družba kmeta še vedno pogojuje z negativnim prizvokom. Situacija v kmetijstvu res ni rožnata. Tudi zato, ker potrošniki hrano jemljemo kot samoumevno. Kot nekaj kar je in mora biti poceni, zato ker je osnovna dobrina. In tudi to je eden izmed razlogov, zakaj se mladi vseprevečkrat odločijo, da ne ostanejo na kmetijah. Pa vendar, imamo veliko perspektivnih mladih kmetov, ki kmetujejo. Kmetov, ki smo na to ponosni. Kmetov, ki se srečujemo s (pre)mnogimi izzivi in ovirami. Tudi takšnimi zasidranimi negativizmi v glavah nekaterih ljudi.
In še to: Obstaja veliko neverjetnih, inovativnih, uspešnih kmetic, ki vodijo kmetije. Kmetovanje, promocija, prodaja, administracija, upravljanje s tveganji.. vse to, medtem ko skrbijo za svojo družino. Vse te ženske z navdihujočimi zgodbami in seveda z močno voljo, da ustvarijo boljši sektor za dostojno življenje na podeželju. Te kmetice morajo biti bolj prepoznavne, da se tudi drugi ljudje počutijo opolnomočeni.
Vsak izmed nas ima odgovornost in čast, da lahko podpira in promovira kmetijstvo. Kmete in kmetice. Mlade kmete, ki smo prihodnost slovenskega kmetijstva in lokalno pridelane hrane, ki ji lahko zaupamo. Besedi je torej pomen dodala v preteklosti družba, toda to smo mi, zato moremo biti mi tisti, ki razširimo nov pomen. In prepričana sem, da si tudi ti eden tistih, ki se zaveda, kako in zakaj. Zakaj ne bi beseda, izpeljanka iz besede 'kmet', postala sinonim za sposobnost, iznajdljivost, modrost?
Prevzemimo odgovornost in podprimo kmete. Pomagajmo, da bo kmetijstvo postalo vrednota.«
Prleški zabavljač se je Laurinih besed lotil z resnostjo
Odzval se je tudi Prlek Matjaž Kosi, ki skupaj z ženo Simono Kosi že vrsto let pod imenom 'Misticizem' ustvarja videe za zabavo.
Tokrat se je Matjaž besed Laure lotil resno. V krajšem videu, v katerem se je odzval na njene zapisane besede, je povedal:
»Kmetice obravnavaš tako, kot da pobirajo ostanke, ker zjutraj vstanejo in grejo delat na njivo, da nekaj pridelajo? Da imamo Slovenci vsaj še nekaj slovenskega za kupiti, ne pa samo uvoženih stvari. Zato so najmanj vredne?
Ali pa je zate 'kmetica' še vedno sinonim za žaljivko? Si še v letu 1980? Na tvojem mestu bi se hitro opravičil vsem kmeticam in kmetom, ker vsaka jim čast, da sploh preživijo v takšnih časih, ko delajo in delajo in delajo, in njihovo delo skoraj nič ni vredno ...«
Odzvali so se mnogi
V komentarjih so se zvrstili mnogi, ki se prav tako ne strinjajo z izjavo Laure:
»Še ena ponosna kmetica (=kraljica) tukaj. Hvala, vsem ki nas spoštujete, nas branite in cenite delo naših rok. Tale je čisto moj, iz naše moke. Kaj ste pa imela vi, draga gospodična, za zajtrk?«
»Tudi kar srka iz kozarca na fotografiji, je prišlo od kmetice in njenih rok.«
»Bravo Matjaž! Kmetice in kmetje pa pobiramo res vse ostanke od zelenjave, sadja in tudi hrane, ki nam ostane od obroka, saj te ne vržemo v smeti, ampak damo živalim, ki jo z veseljem pospravijo in ker se je potrebno za vso pridelano hrano zelo truditi in potruditi. Pri kmetih hrana zraste NE v trgovini!«
Kakšno pa je vaše mnenje o Laurinih besedah?
