Spremembe zadnjih desetletij se bodo krepile, njihova stopnja pa bo zlasti v drugi polovici 21. stoletja močno odvisna od izpustov toplogrednih plinov. Kaj lahko v Sloveniji pričakujemo ob nadaljnjem segrevanju ozračja?
Po najbolj optimističnih scenarijih bi lahko podnebno segrevanje zaustavili na 2 stopinjah Celzija ali celo 1,5 stopinjah Celzija glede na drugo polovico 19. stoletja, so sporočili iz Agencije Republike Slovenije za okolje.
Pri globalnem cilju 2 stopinji Celzija v Sloveniji pričakujemo dvig temperature za okoli tri stopinje Celzija nad temperaturo konec 19. stoletja, pri cilju 1,5 stopinje Celzija pa bi se v Sloveniji dvig ustalil nekaj desetink pod tremi stopinjami Celzija.
To pomeni, da v primeru cilja dve stopinji Celzija lahko pričakujemo več vročih dni, daljše in izrazitejše vročinske valove ter bolj izrazite nalive. Morska gladina se bo na naši obali zvišala v vsakem primeru, opažajo vremenoslovci.
V Sloveniji se je ozračje od leta 1961 segrelo za skoraj dve stopinji Celzija. Od leta 1961 so se razen jeseni močno ogreli vsi letni časi.
Število in moč vročinskih valov sta se povečala, obdobja hladnega vremena pa so postala manj pogosta in izrazita. Padavinske spremembe niso bile tako izrazite, se je pa na letni ravni v zahodni polovici Slovenije nekoliko zmanjšala količina padavin. Zaradi toplejših zim sta se zmanjšala količina snega in trajanje snežne odeje.
Črn scenarij: En mesec nad 30 stopinj Celzija, nalivi, zimske padavine
Bistveno bolj črna slika nas čaka, če nam omejevanje izpustov ne bo uspelo. V tem primeru se bo temperatura v Sloveniji dvignila za skoraj 6 stopinj Celzija v primerjavi s temperaturo konec 19. stoletja.
Ob koncu stoletja bomo tako imeli v povprečju kar 27 - na posameznih območjih, na primer na Primorskem, tudi več kot 40 - več vročih dni kot danes. To pomeni, da bomo v Sloveniji imeli več kot en mesec dni temperature nad 30 stopinj Celzija, v posameznih delih države pa tudi več kot dva meseca. Tudi padavinski režim se bo močno spremenil.
Več padavin bomo dobili v obliki močnih nalivov, zelo močno se bodo okrepile zimske padavine. Ob manjši količini snega se bo nevarnost obsežnih poplav pozimi močno povečala. Podaljšala pa se bodo sušna obdobja poleti in okrepili se bodo kratkotrajni nalivi.
Med najbolj pomembne in težko ustavljive učinke podnebnih sprememb sodi dvigovanje morske gladine, zlasti zaradi temperaturnega raztezanja vode in taljenja ledenikov, ledenih kap, ledenih pokrovov. Od 19. stoletja se je gladina svetovnega morja dvignila za okoli 20 centimetrov in se trenutno dviguje za okoli 3 do 4 milimetre na leto. V Sloveniji se je od leta 1960 dvignila za 10 centimetrov in se v zadnjih letih dviguje za 5 milimetrov na leto.
Do konca 21. stoletja se bo v svetovnem povprečju predvidoma dvignila za nekaj decimetrov, pri čemer bo dvig po »scenariju 1,5 stopinje Celzija« za okoli en decimeter manjši kot pri »scenariju 2,0 stopinji Celzija«. V obeh primerih bo morska gladina naraščala tudi po letu 2100 in bi se lahko ustalila šele več deset metrov nad zdajšnjo ravnijo. Dvig morske gladine bo regionalno precej različen, v Sredozemlju in na slovenski obali pa verjetno ne bo posebej močno odstopal od globalnega povprečja.
Velika težava toplogredni plini
V zadnjih tridesetih letih temperatura narašča za približno 0,2 stopinje Celzija na desetletje, torej bi ob nadaljevanju tega trenda že v okoli 25 letih dosegli raven 1,5 stopinje Celzija nad drugo polovico 19. stoletja.
Toplogredni plini v ozračju vztrajajo od nekaj desetletij do nekaj tisočletij, zato učinki zmanjševanja njihovih izpustov niso takoj opazni. Zaradi vseh nakopičenih izpustov toplogrednih plihov v zadnjem stoletju se bo naslednji dve desetletji svet ogreval z enako stopnjo, ne glede na stopnjo omejevanja izpustov. Zelo velik vpliv pa bo imelo omejevanje izpustov na stopnjo segrevanja planeta in na druge posledice podnebnih sprememb v drugi polovici stoletja.
Na zgornji fotografiji so spremembe števila vročih dni. To je, ko najvišja temperatura zraka preseže 30 stopinj Celzija v primerjavi z obdobjem 1981 - 2010 v primeru, da nam izpuste toplogrednih plinov uspe omejiti po scenariju segrevanja planeta do 2 stopinji Celzija (levo) in v primeru, da nam izpustov ne uspe omejiti (desno).
