Pred preiskovalno komisijo o domnevno ukradenih otrocih nov sklop zaslišanj.
Preiskovalna komisija o domnevno ukradenih otrocih po doslej zbrani dokumentaciji in zaslišanju 16 prič ugotavlja pomanjkljivosti oziroma nepopolnosti v zabeleženih podatkih bolnišnic in statističnega urada.
V začetku leta načrtujejo nov sklop zaslišanj, med drugim zdravnikov, babic, administratorjev. Do poletja bi lahko sledilo vmesno poročilo.
Preiskovalna komisija Državnega zbora o ugotavljanju in oceni dejanskega stanja o primerih ukradenih otrok je doslej zasedala na skupno devetih sejah, danes in v četrtek se bodo člani parlamentarne komisije sestali še na dveh. V komisiji sodelujejo poslanci SDS, NSi in SD, ki so do zdaj zaslišali skupno 16 prič, od tega štiri na zaprtih sejah, je na današnji novinarski konferenci dosedanje delo komisije strnila njena predsednica Alenka Jeraj (SDS).
Med zaslišanimi pričami je bilo doslej večina mam domnevno ukradenih otrok, člani pa so zaslišali tudi eno socialno delavko, ki je vodila postopek posvojitve in enega moškega, za katerega so mami domnevno rekli, da je umrl.
»Nepopolna dokumentacija, večkrat popravljena, datumi se ne ujemajo«
Po navedbah poslanke Jeraj se močno razlikujejo podatki, ki jih komisija pridobiva iz bolnišnic, in podatki statističnega urada.
V mnogih primerih so podatki o mrtvih oziroma umrlih in mrtvorojenih otrocih nepopolni, veliko je napak pri vnosu, tudi zaradi pomanjkanja ustrezne dokumentacije v posameznih obdobjih, ugotavljajo člani komisije.
Dosedanja pripovedovanja mamic so pokazala, da se niso mogle posloviti od svojih otrok, v večini primerov so bile obveščene o njihovi smrti, iz bolnišnic so jih poslali brez dokumentacije, prav tako niso imele možnosti pokopa, je naštela Jeraj. Pogrebne službe oziroma zavodi so izvajali različne protokole, čeprav je obstajala enotna zakonodaja, je izpostavila.
Člani komisije bodo sicer v prihodnjih mesecih nadaljevali zaslišanja prič, danes in v četrtek imajo predvidena pričanja še nekaterih mam, januarja pa bodo zaslišali zdravnike, babice, administratorje, socialne delavce, pa tudi izvedence medicinske stroke. V začetku leta bodo najverjetneje obiskali tudi komisijo v Beogradu, ki se ukvarja s podobnimi primeri, je napovedala Jeraj.
Pri svojem delu je komisija po njenih besedah ves čas tudi v stiku z zunanjimi sodelavci, ki pripravljajo poročila, statistične podatke in pregledujejo takratno zakonodajo.
»Pri večini primerov je dokumentacija v redu, ni nobenih odstopanj, pri primerih, ki jih obravnavamo mi, pa je veliko napak. Lahko se administrator enkrat zmoti, ampak tukaj je veliko napak. Nepopolna dokumentacija, večkrat popravljena, datumi se ne ujemajo. Včasih je trajalo en mesec, da so vpisali rojstvo, čeprav je bil pri drugih primerih, kjer ni nič čudnega, otrok v dveh dneh vpisan, da se je rodil,« je pojasnila Jeraj.
Komisija bo sicer pod drobnogled vzela nekaj »najbolj skrb vzbujajočih primerov«, mam v društvu Izgubljeni otroci Slovenije je sicer več kot 100, primerjajo pa tudi primere posvojitev času, ko je domnevno umrl otrok iz posameznih primerov. Pri slednjem sodelujejo tudi s predstavniki centrov za socialno delo.
Kot je dejala Jeraj, tako poskušajo križati podatke, je pa to bolj verjetno naloga policije in kriminalistov. Pri teh postopki tečejo počasneje, a je Jeraj ocenila, da je to razumljivo, saj so morda v ospredju novejša dogajanja.
Prepričana pa je, da bo komisija do izteka aktualnega mandata Državnega zbora prišla do pomembnih zaključkov, do poletja bi lahko tudi pripravili vmesno poročilo.
Zahtevo za odreditev preiskave sta sicer vložili opozicijski SDS in NSi, podprli pa so jo tudi v SD. V tako imenovani trgovini z dojenčki, ki naj bi predvsem v 70. in 80. letih potekala na območju nekdanje Jugoslavije, naj bi bilo prodanih več kot 20.000 dojenčkov. Otroci naj bi umrli takoj po rojstvu ali v nekaj dneh po njem, njihovim staršem pa jih ni bilo dovoljeno niti videti niti pokopati. Prav tako naj bi bila pomanjkljiva dokumentacija oziroma naj bi imela vrsto nedoslednosti.
