Dragi zvončki: Nabiranje vas lahko stane več sto evrov, na dražbah pa dosegajo vrtoglave cene

V naravi lahko naberete le toliko zvončkov, kolikor jih lahko stisnete med tri prste, pri nabiranju pa ne smete poškodovati ali izpuliti čebulice.

Zaradi pretiranega trganja vas lahko doleti med 100 in 300 evrov kazni.

Globe za nedovoljeno preprodajo zvončkov pa znašajo tudi do deset tisoč evrov.

Zvončke torej lahko nabirate, ampak le cvetove, nikakor pa jih ne smete izruvati s čebulico vred.

Zavarovana vrsta

Zvončki so v naravi zaščiteni in so na seznamu zavarovanih vrst v Sloveniji z Uredbo o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah iz leta 2004, ščiti pa jih tudi CITES (Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami), ki prepoveduje nabiranje v naravi. 

Slovenska uredba za navadni mali zvonček prepoveduje nabiranje podzemnih delov in semen rastlin.

Med zavarovane pri nas domorodne rastlinske vrste spadajo še druge številne rastline, na primer  še navadni mali zvonček in pomladanski veliki zvonček oziroma kronica, zavarovane pa so tudi vse vrste narcis.

V Sloveniji cveti ena sama vrsta malih zvončkov (Galanthus), to je navadni mali zvonček (G. nivalis). 

V Istri zacveti že okoli novega leta, v ostalih predelih Slovenije pa cveti od februarja do aprila. Raste na nekoliko bolj vlažnih tleh po skoraj celotni Sloveniji.

Mnoge različice navadnega malega zvončka, ki rastejo v Sloveniji, so opisane v knjigi Navadni mali zvonček (Galanthus nivalis L.) in njegova raznolikost v Sloveniji Jožeta Bavcona iz leta 2008.

Zvončki se razlikujejo po velikosti in barvi cvetov, po obarvanosti konic zunanjih perigonovih listov, po obliki stebelca in po času cvetenja. 

Zvončki se poleg s semeni množijo še z delitvijo čebulice – vegetativno. Iz ene čebulice zvončka naslednje leto z delitvijo že lahko nastaneta dve, nato tri, pet in tako naprej.

Zbiratelji zvončkov

Zbiratelji zvončkov so imenovani tudi galantofili.

Največ ljubiteljskih zbirateljev zvončkov je v Združenem kraljestvu. 

Tam so predlani na dražbi čebulico posebnega zvončka prodali za več kot dva tisoč evrov. 

Najdražji zvonček, ki so ga kdaj prodali v ljubljanskem botaničnem vrtu, pa ostaja zvonček Nova Gorica. Leta 2013 so ga na dražbi prodali za 513 evrov, izklicna cena je bila 99 centov.

Sicer pa so letos že 7. januarja iz Botaničnega vrta v Ljubljani poročali o prvem cvetenju zvončkov, zacveteli so zvončki iz doline Dragonje.

»Zdi se, da so zacveteli zelo zgodaj, a temu vseeno ni tako. 

Če pogledamo malo v zgodovino Ljubljane, Graf že za leto 1834 poroča o prvem cvetenju zvončkov v Ljubljani že za 1. januarja. Tudi v sedanjem času so prav ti iz Dragonje v letu 2012 zacveteli že 19. decembra.

Kljub temu, da je zvončkov v naravi pri nas še vedno veliko pa velja poudariti, da so navadni mali zvončki zaščiteni in jih zato v naravi ne nabiramo v velikih šopih, ker je to prepovedano. 

Hkrati pa v sodobnih stanovanjih pri 20 stopnij Celzija in več, zvončki žal ne zdržijo več kakor kakšen dan. 

Zato uživajmo z njimi v naravi in si raje naredimo kako sliko za spomin nanje,« pa je povedal Jože Bavcon, vodja ljubljanskega botaničnega vrta.

Tudi letos pripravljajo festival zvončkov, že 10. po vrsti. Potekal bo med 28. februarjem in 2. marcem.

»Na letošnjem festivalu vam bodo predstavili nove sorte in še neopisane različice navadnega malega zvončka. 

Zvrstilo se bo tudi nekaj predavanj, katerih osrednja tema bodo seveda zvončki. 

Ne bodo pa pozabili tudi na najmlajše za katere bodo pripravili raziskovalno beležnico za samostojno raziskovanje vrta in možnost nagrad, na voljo pa bodo tudi različne delavnice in poslikava obraza,« so zapisali.