Društvo Humanitarček je opozorilo na žalitve, ki jih prejemajo s strani nekaterih prosilcev za pomoč. Poudarjajo, da stiska ni izgovor za nesramnost.
Čeprav je društvo Humanitarček eno najdejavnejših slovenskih društev na področju pomoči socialno ogroženim starostnikom, ki so za njihovo pomoč in angažma navadno neskončno hvaležni, se najdejo tudi ljudje, ki želijo njihovo prijaznost izkoristiti.
Da bi pri društvu opozorili na tovrstne osebe, ki so do njih nemalokrat celo žaljive, so na svoji Facebook strani danes zjutraj objavili korespondenco, ki so jo imeli z eno od prosilk za pomoč.
Ta jim je včeraj malo pred polnočjo poslala e-mail, v katerem zahteva, da ji društvo pomaga pri plačilu položnic v vrednosti pet tisoč evrov, ker naj bi dobila opomin pred izvršbo.
Zapisala je še, da je stara 55 let, da se preživlja s socialno pomočjo in zaradi zdravstvenega stanja potrebuje zdravila, ki jo bi naj vsak mesec stala okoli 1000 evrov.
Ker ji v društvu do osme ure zjutraj niso uspeli odgovoriti, so od nje prejeli nov e-mail z besedami: »Lahko bi dobila vsaj odgovor, ne pa, da crknem zaradi takih, kot ste vi, ker mi ne pomagate. Vseeno hvala. Crknite tudi vi!«
Ekipa Humanitarčka je ob objavi pripisala, da razumejo, da je stiska velika, pa vendar pozivajo vse, da predvsem ostanejo ljudje.
Opozorili so še na previdnost, kadar se srečujemo z osebo v domnevni stiski.
Po njihovih izkušnjah želi oseba, ki je v hudi stiski, sploh če gre za starejšo osebo, revščino prej skriti, kot da bi vehementno zahtevala pomoč, zato na njihovi spletni strani najdemo nekaj nasvetov, kako ponuditi pomoč, ne da bi pri njej sprožili sram.
Predlagajo na primer, da če v trgovini opazite starostnika, ki z muko nabira kovance za poceni nakup, poskusite z nedolžno lažjo, na primer: »Joj, dovolite, da vam doplačam. Veste, morala bi z babico po nakupih, pa nisva uspeli. Pa me vi tako spominjate nanjo. Prosim, naredite mi to uslugo.«
Ali pa »Veste, zunaj sem našel/a 20 evrov. Pa ni bilo lastnika. Dajva s tem plačati kar skupaj. Pa eno stvar dajva še v tisto škatlo, kjer zbirajo hrano za brezdomce.«
Lahko poskusite tudi tako, da v njihovo vrečko neopazno zložite kaj iz svoje, sploh kaj dražjega, česar si oseba ne more privoščiti, ali pa kak evro.
»Dobrine, ki jim po naših izkušnjah veliko pomenijo, a si jih težko privoščijo, so sadje, sploh pomaranče, med, meso, prava kava, Bronhi bonboni, Propolis pastile. Zelo veseli so tudi pralnih praškov, ki so cenovno precej visoko rangirani za njih - pa še težki za nesti,« pravijo pri Humanitarčku.
»Če ne gre drugače, pa pri pomoči morda pomaga iskren: 'Veste, zelo rada bi vam pomagala, pa ne znam ... se opravičujem, če boste užaljeni ... ampak me tako spominjate na babi ...' Zato pogumno! Morda vas kdaj kdo odbije, a ne izgubljajte poguma. Revščina je stigma in s takšnimi malimi dejanji jo dejansko rušite,« zaključujejo.
Kar se tiče stiske avtorice žaljivih e-mailov, so mnogi podporniki Humanitarčka skeptični, ali je dejansko resnična.
Predvsem jim ne gre v račun, kako lahko za zdravila vsak mesec porabi okoli tisoč evrov, če prejema socialno pomoč, kajti prejemnikom socialne pomoči tako osnovno kot dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije država.
