Pobudo zavrnili z 11 glasovi proti.
Državni svet je na današnji seji z devet glasovi za in 11 proti zavrnil pobudo interesne skupine delodajalcev za zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
V interesni skupini delodajalcev so si želeli, da bi državni svet ustavnemu sodišču predlagal začasno zadržanje izvajanja 2. člena ter prvega in drugega odstavka 3. člena zakona, torej dela zakona, ki prinaša božičnico in ureja časovnico njenega izplačila, na koncu pa razveljavitev zakona.
Dodatne finančne obremenitve konec leta
Kot je v imenu pobudnikov zahteve izpostavil državni svetnik Jože Smole, so predstavniki delodajalcev ves čas nasprotovali postopku sprejemanja zakona in opozarjali na tveganja, povezana z višjimi obremenitvami gospodarstva in nepredvidljivostjo poslovnega okolja.
Do spremembe je prišlo šele ob koncu leta, zato podjetja dodatne finančne obremenitve niso mogla vključiti v finančne plane, je dejal. Gre za nov strošek v višini skoraj pol milijarde evrov, kar bi lahko dodatno poslabšalo likvidnost podjetij, je dodal.
Problematiziral je t. i. omnibus tehniko oz. združitev več področij urejanja v istem zakonu in številna sklicevanja na druge določbe, ki da ustvarjajo ustavno nedopustno pravno nepredvidljivost, »saj ni jasno, kaj natančno se pričakuje od davčnih zavezancev«.
»Združitev delovnopravnih in davčnih vsebin ustvarja ustavno sporen položaj tudi z vidika zakonodajnega referenduma, saj je skladno z veljavno ureditvijo mogoče razpisati zgolj referendum o zakonu v celoti,« je nadaljeval in spomnil, da o davčnih zakonih (t.i. normirancih) ni mogoče razpisati referenduma, o zimskem regresu pa bi se ga lahko.
»Posledično prihaja do ustavnopravno nedopustnega položaja,« je poudaril.
Grob poseg v pravno varnost in predvidljivost
Po mnenju pobudnikov ustavne presoje zakon krši tudi prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo. Za zavezance v sistemu normiranih odhodkov namreč uvaja bistveno strožji režim, pri čemer se bo izpolnjevanje pogojev presojalo na podlagi podatkov iz leta 2025 in starejših - torej iz obdobja, ko zakon še ni veljal. Poleg tega nalaga izplačilo sorazmernega dela zimskega regresa tudi delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo zakona, ko ta pravica sploh še ni obstajala.
»Z določitvijo obveznega zimskega regresa zakon posega tudi v avtonomijo pogodbenih strank. Pri tem presega običajne meje varstva delavcev, saj ne gre za odpravo izkoriščanja ali za določanje minimalnih standardov, temveč za podelitev nove pravice brez socialnega dialoga,« je še navedel Smole in dodal, da zakon nedopustno posega v ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo, saj delodajalcem nalaga izplačilo zimskega regresa v določeni višini in roku, brez možnosti podjetniške presoje.
Kot najbolj sporen pa je Smole označil postopek, ki je vodil do sprejema zakona. Hkrati sprejeta ureditev pomeni grob poseg v pravno varnost in predvidljivost, je dejal.
»Ne glasujemo za ali proti božičnici, temveč načinu, postopku sprejemanja zakona, ki je protiustaven,« je sklenil.
