Izpoved visoko senzitivne osebe: Ves čas sem se zavedala, da delujem drugače od večine

Visoka senzitivnost je lastnost živčnega sistema, s katero se rodimo in jo ima 20 odstotkov ljudi v populaciji.

Takšne osebe imajo tri dobre lastnosti: globlje razmišljajo, močneje čutijo in v svojem okolju več zaznavajo. Vendar pa se v modernem svetu iz teh lepih karakteristik rada razvije večja nagnjenost k preobremenjenosti. 

»Sama vedno pravim, da imajo visoko senzitivne osebe veliko srce in da so zelo odprte za svet. Obenem so tudi bolj ranljive in bolj dovzetne za vse, kar se v njih ali okoli njih dogaja. Najbolj tipično zanje je to, da čustva doživljajo bolj barvito,« je povedala Maruška Kranjc, visoko senzitivna oseba. 

Preden je ugotovila, da sama sodi mednje, ji je okolica pogosto govorila, da je preveč čustvena in občutljiva.

»Spraševali so me, kaj je z mano narobe«

»Spraševali so me, kaj je z mano narobe, zakaj sem tako občutljiva, in me poskušali prepričati, da nekaj ni v redu,« nam je dejala.

Najbolj se je to poznalo v zunanjem svetu; doma so jo lažje razumeli, saj je njen brat umetnik, mama pa prav tako sodi med ljudi z visoko senzitivnostjo.  

Največjo razliko je čutila, ko je še hodila v šolo in se je morala vključevati v skupine. Pogosto so jo vprašali, zakaj potrebuje toliko časa, da stvari predela: »Tu sem se najbolj lovila. Ko sem si razložila, da gre za globino razmišljanja in da tega enostavno ne moreš izklopiti, da enostavno tvoj živčni sistem rabi več časa, da informacije predela, mi je bilo lažje. Iz tega pride tudi veliko modrosti.«

Razvila je kar nekaj zdravstvenih in duševnih težav

Da sodi med visoko senzitivne osebe, je odkrila pred približno petimi leti, na začetku njenega drugostopenjskega študija svetovanja na Teološki fakulteti.

V lov za informacijami, kaj se z njo dogaja, se je podala, ker se je soočala z veliko količino stresa, razvila je tudi kar nekaj zdravstvenih in duševnih težav. 

»Moja obremenjenost z dražljaji in informacijami me je pripeljala do raziskovanja minimalizma, saj sem skušala nadzirati svoje okolje, ker se mi je zdel to najbolj enostaven pristop. Tako sem preko preučevanja minimalizma po naključju prišla do pojma visoko senzitivna oseba,« je na kratko povzela. 

Minimalizem zanjo pomeni, da si človek ustvari življenje, ki je enostavno in veselo ter prizemljeno, prisotno in čuječe: »Enostaven življenjski slog, ki te hrani in ne preobremenjuje.«

Termin visoko senzitivna oseba je v Sloveniji, tudi v strokovnih krogih, zelo slabo poznan. Maruška se je lahko do tega izraza dokopala, ker ji zaradi njenega študija psihološko strokovno izrazoslovje ni bilo tuje: »Ko sem se lotila raziskovanja, sem že bila opremljena z veščinami, kam se zateči po informacije. Največ relevantnih podatkov sem pridobila iz člankov iz Amerike, čeprav se evropski trg tudi začenja prebujati na tem področju.«

Ves čas sem se zavedala, da delujem drugače od večine

V prvi fazi, ki je trajala eno leto ali celo dve, je iskala predvsem poglobljeno razumevanje. Bolj kot je kopala po gradivih, bolj se je prepoznavala v simptomih visoko senzitivne osebe. 

»Sprva sem bila v šoku, ker nisem mogla verjeti, da obstaja nekaj, kar tako dobro opiše vse moje doživljanje. Ves čas sem se zavedala, da delujem drugače od večine, ampak nisem znala pokazati s prstom na to, kaj je zares tisto, kar me dela drugačno. Nisem vedela, zakaj stvari čutim in doživljam drugače.« 

Z večjim razumevanjem, kaj se v njej pravzaprav dogaja, pa je prišlo tudi olajšanje. Začela se je namreč zavedati, da gre za z znanostjo potrjeno lastnost, ki razloži njeno doživljanje in razmišljanje. 

Po poglobljenem razumevanju problematike je začela delati prve korake proti spremembam v življenjskem slogu, da lahko danes bolje poskrbi zase.

»Zase skrbim predvsem tako, da si privoščim dovolj 'praznega časa'. To je lahko v smislu počitka, da se več sprehajam, da sem več v naravi ali da imam več časa za tišino. Sem zelo študiozen tip človeka, kar je tudi značilno za visoko senzitivne osebe. 

Radi beremo in smo radovedni, zato si moram vsak dan postaviti mejo, kdaj se ustaviti, saj si lahko le tako omogočim čas za predelavo vsega, kar se je zgodilo čez dan,« je dejala.

V nasprotnem primeru iz okolja kar naprej črpa nove informacije in lahko se preobremeni z gledanjem filmov in branjem knjig: »Prenasičiš se in to je stvar, na katero moram jaz osebno paziti.«

Solze delujejo pomirjujoče

Preobremenjenost je izgledala tako, da se je na neki točki odklopila, saj ni več zmogla še naprej sodelovati v vsakdanu, pa naj je šlo za pogovore, delo ali študij.

»Potegnila sem se nazaj. Potrebovala sem veliko miru. Postala sem sitna, če so mi ljudje še zvečer veliko stvari nalagali ali me kaj spraševali. 

Kadar je bilo zelo naporno, so se mi kar vlile solze. Nisem jokala zaradi žalosti, ampak od nasičenosti in utrujenosti. Solze delujejo pomirjujoče,« je dodala.

Zdaj se ji to ne dogaja več, ker zna uravnavati dražljaje iz okolja in pozna svojo mejo. 

Pozorna mora biti tudi na to, da ima dovolj kvalitetnega spanca: »Načeloma je to stvar, glede katere se ne pogajam več. Osem ur kvalitetnega spanca mora biti.«

Sprememba, ki jo je vpeljala, vključuje tudi njeno čustvenost: »Dovolim si biti čustvena. Visoko senzitivni ljudje potrebujemo več časa, da stvari predelamo. Vedno več si dajem sočutja in prostora. Eden od mojih načinov je, da se usedem in v zvezek zapišem vse, kar nosim v sebi, od čustev do misli, in na tak način predelujem, kar se v meni dogaja. Tudi obiski psihoterapije so zame osnovni del skrbi zase.«

Projekt »Odkrito na spletu« sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.