Najvišjo stopnjo tveganja revščine v Sloveniji imajo gospodinjstva brez delovno aktivnih članov z vzdrževanimi otroki.
Tako je leta 2015 pod pragom tveganja revščine živelo 80 odstotkov takih oseb, v letu 2016 pa se je ta stopnja znižala na dobrih 73 odstotkov.
Najranljivejša so enostarševska gospodinjstva
Med kategorijami z najvišjimi stopnjami tveganja revščine so enostarševska gospodinjstva, ki pa se jim je položaj v zadnjem obdobju bistveno izboljšal, navaja ministrstvo za delo v odgovoru na poslansko vprašanje Julijane Bizjak Mlakar o socialni politiki za enostarševske družine. Kljub temu pa je zadnje še vedno značilen najranljivejši socialni položaj. A se je stopnja tveganja revščine med zaposlenimi znižala iz 17,5 odstotkov (2015) na 12,5 odstotkov (2016), opozarja STA.
Število enostarševskih družin prejemnic denarne socialne pomoči se znižuje
Učinkovitost socialnih transferjev pri enostarševskih družinah se je v času 2015–2016 povišala bolj kot pri drugih gospodinjstvih z otroki. Po podatkih ministrstva se število enostarševskih družin prejemnic denarne socialne pomoči od julija 2015 postopoma znižuje.
Pri otroškem dodatku prevladujejo prejemniki iz dvostarševskih družin (v zadnjih letih okoli 85 odstotkov). Konstanto (okoli 15 odstotkov) drži tudi število prejemnikov omenjenega dodatka iz enostarševskih družin.
Trend kaže izboljšanje dohodkovnega položaja najrevnejših družin
Opazovanje trenda zadnjih let za enostarševske družine kaže spremembe v smeri izboljšanja dohodkovnega položaja najrevnejših družin.
Tako se je delež enostarševskih družin, ki se umeščajo v prvi dohodkovni razred otroškega dodatka, znižal z dobrih 31 odstotkov na skoraj 28,5 odstotkov (od julija 2016 do julija 2017), delež enostarševskih družin, ki se umeščajo v drugi dohodkovni razred, pa s skoraj 18 odstotkov na dobrih 16.
Hkrati so se v tem času tudi povišali deleži v četrtem, petek in šestem razredu, kar lahko kaže na izboljšanje položaja enostarševskih družin.
Enostarševske družine imajo pravico prejemati zvišan otroški dodatek – upravičene so do 30 odstotkov večje vrednosti otroškega dodatka na otroka.
S slabimi stanovanjskimi razmerami se spopadajo ravno enostarševska gospodinjstva
Med različnimi tipi gospodinjstev se s slabimi stanovanjskimi razmerami najpogosteje spopadajo enostarševska gospodinjstva z vzdrževanimi otroki, ki so glede na kazalnik, ki meri stopnjo tveganja revščine, med najranljivejšimi. Za enostarševska gospodinjstva v večji meri po lanskih podatkih velja, da živi v ekstremni stanovanjski prikrajšanosti 13 odstotkov teh družin, v slabih stanovanjskih razmerah 33 odstotkov.
Med vsemi tipi gospodinjstev je predvsem za enostarševska gospodinjstva značilen višji delež najemnikov, kot tudi uporabnikov stanovanj. Opazno narašča delež najemnikov neprofitnih stanovanj, od dveh odstotkov leta 2007 na 12 odstotkov v letu 2015.
Za enostarševske družine je bilo uvedeno povišanje dodatka na otroka pri denarni socialni pomoči s 26,52 evra na trenutno 59 evrov in pol. Poleg tega pa tudi povišanje dodatka pri otroškem dodatku, posamezni znesek otroškega dodatka se je povečal za 30 odstotkov.
