Slovenija se uvršča med države Evropske unije z največ izgubljenimi dnevi na zaposlenega zaradi bolniških odsotnosti.
Trenutna zakonodaja omogoča neomejeno trajanje bolniških staležev, kar je neprimerljivo z drugimi evropskimi državami, kjer bolniška odsotnost praviloma traja največ eno leto.
Pri nas trajanje bolniške odsotnosti ni omejeno. Pred časom je bila takšna ureditev še v Bolgariji, a so to spremenili. Tako pri nas najdaljši bolniški stalež traja že trinajst let.
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je povprečno vsak dan na bolniškem šest od sto zaposlenih, stroški nadomestil pa so se v zadnjem desetletju povečali s 216 milijonov na kar 620 milijonov evrov, navaja Rtvslo.si.
Dolgotrajne bolniške staleže podaljšujejo tudi dolge čakalne vrste v zdravstvu. Kot so pojasnili v prispevku na Rtvslo.si, je bilo leta 2024 več kot eno leto v bolniškem staležu že skoraj 10.000 ljudi, kar je občutno več kot pred desetimi leti.
Omejitev dolžine bolniških odsotnosti na dve leti?
Vlada razmišlja o zakonski omejitvi dolžine bolniških odsotnosti na dve leti, z izjemo nekaterih specifičnih bolezenskih stanj.
»Razmišljalo se je o omejitvi na približno dve leti, mogoče so izjeme za določena bolezenska stanja, ki bi jih opredelila stroka,« je za Rtvslo.si povedala Vlasta Mežek, direktorica direktorata za dostopnost in ekonomiko ministrstva za zdravje.
Kot pravi, bi združili zdravniške komisije zavoda za zdravstveno zavarovanje in invalidske komisije pokojninskega zavoda, ki odločajo o bolniškem dopustu in invalidski upokojitvi v enoten izvedenski program. Načrt vračanja na delo naj bi bil pripravljen v treh mesecih.
Vseeno strokovnjaki, kot je specialistka medicine dela Metoda Dodič Fikfak, opozarjajo na pomanjkanje strokovnih kadrov in sistemske pomanjkljivosti. Slednje odpira vprašanja, kako zagotoviti pravične rešitve za vse bolnike.
Darja Molan iz Europe Donne opozarja, da prilagoditev delovnih mest v praksi traja tudi do pol leta, kar bi lahko dodatno obremenilo delovni proces.
Starejše novice
