Tokratni gost nedeljskega pogovora je diplomirani politolog, magister pravnih znanosti in doktor znanosti s področja mednarodnih odnosov ter predsednik državnega zbora Milan Brglez.
Milan Brglez je vodil katedro za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede. V politiko je vstopil na leto volitev v državni zbor leta 2014, ko se je pridružil Miru Cerarju in njegovi stranki. Kot ekspert za zunanjo politiko je sicer pričakoval, da bo v novi vladi prevzel ustrezno ministrstvo, a je po koalicijskih manevrih pristal na mestu predsednika državnega zbora.
Nikoli razmišljal, da bi šel v politiko
Brglez pravi, da nikoli ni razmišljal o tem, da bi šel v politiko. Delno ga je sicer posel vezal na arbitražni sporazum, ampak kljub temu, ni nikoli razmišljal, da bi šel v politiko. Ampak je potem situacija tako nanesla, da je zašel v politiko. A kot pravi, šele ko si zraven vidiš, koliko lahko realiziraš:
»Nikoli nismo testirali tiste pozicije, ki se ji pravi opozicija, od koder je možno zelo preprosto govoriti.«
Za spremembe potrebnih dvanajst let
Ko je prišel v državni zbor, je v svojih prvih intervjujih dejal, da je potrebno dvanajst let, da bi se kaj spremenilo.
»Sam sebi sem tudi dal nekako toliko mandatov, če bi hotel, da se zadeve dejansko nekako premaknejo na bolje. Nikoli nisem rekel, da je to nujno, da na isti poziciji, kot sem zdaj, ampak je dejansko treba politiko igrati na daljši rok, ker drugače ne bo delala v dobro ljudi,« meni predsednik državnega zbora.
V politiko je prišel kot strokovnjak za zunanjo politiko, funkcija predsednika državnega zbora ga ni zanimala. Kot pravi, je računal na to, da bo zunanji minister.
S svojim načinom dela, do več sovražnikov
Verbalno nasilje je največ, do česa pride v državnem zboru, še dodaja v pogovoru. Človek je lahko v funkciji predsednika državnega zbora oportunist ali pa začne razmišljati, kaj je in kaj ni prav, ter ukrepati. Sam trdi, da se je lotil slednjega:
»Ja, sovražnikov sem si pa do zdaj, pa ne samo v parlamentu, ampak tudi na splošno nabral več. Ampak mislim, da je prav, da si jasen pri svojih stališčih, je pa res, da je ta pozicija tudi takšna, da se ti marsikdaj ni potrebno opredeljevati.«
Kaj pravo o tem, da bi sedel v stol predsednika države?
Se počuti tako pomembnega, da bi lahko jutri, če bi bilo potrebno, sedel v stol predsednika države?
»Po ustavi moram. Dejstvo je tudi, da na funkciji, ki jo sam opravljam, moram vedno, vsak trenutek poskrbeti, da jo vedno nekdo opravlja,« odgovarja.
Ko se ni strinjal z »begunskim« zakonom svoje koalicije, ga je predsednik vlade pozval k odstopu s položaja podpredednika SMC. S pogovorom sta spor zgladila, Brglez pa je nakazal, da je v politiko stopil, da bi kaj spremenil.
Obe hčeri sta bili zelo kritični do njegovega vstopa v politiko. Pa ju je rahlo pomirila velika večina, s katero je bil izvoljen za predsednika državnega zbora.
Več pa v zanimivem pogovoru z Marjanom Doro v oddaji DORA - nedeljski pogovori, ki si ga lahko ogledate tudi na Tvidea.si.
