Raziskava je pokazala, da ponaredke namerno kupi 37 odstotkov mladih v Sloveniji. 21 odstotkov mladih potrošnikov priznava, da so v zadnjih 12 mesecih zavestno dostopali do piratskih vsebin.
Na današnji dan obeležujemo svetovni dan boja proti ponarejanju in piratstvu. Ta letos v ospredje postavlja mlade. »Mladi Slovenci kupujejo vse več ponarejenih izdelkov in še naprej dostopajo do piratskih vsebin,« so ob tem zapisali na spletni strani vlade.
Izsledki najnovejše raziskava Urada Evropske unije za intelektualno lastnino kažejo, da je v zadnjem času v Sloveniji 37 odstotka mladih, starih med 15 in 24 let, namenoma kupilo ponaredek, 21 odstotka pa jih je zavestno dostopalo do piratskih vsebin.
Številke za Slovenijo nižje od povprečja Evropske unije
Raziskava obravnava trende pri nakupu ponarejenega blaga in dostopu do piratskih vsebin med mladimi. Številke za Slovenijo so nižje od povprečja Evropske unije.
Več kot polovica (52 odstotkov) vprašanih Evropejcev, starih med 15 in 24 let, v zadnjem letu na spletu namerno ali po naključju kupila vsaj en ponarejen izdelek. Tretjina (33 odstotkov) pa jih je dejala, da so dostopali do digitalnih vsebin iz nezakonitih virov.
Med kupljenimi ponaredki najpogosteje oblačila in dodatki
Mladi ponarejene izdelke najpogosteje namerno kupujejo v Grčijo (62 odstotkov), najredkeje pa na Češkem (24 odstotkov).
Ponarejeni izdelki, ki jih mladi v Sloveniji najpogosteje namerno kupujejo, so oblačila in dodatki, sledi obutev, elektronske naprave ter higienski pripomočki, kozmetika, osebna nega in parfumi.
Pri tem so mladi pogosto tudi zavedeni v nakup ponaredkov in te kupijo nenamerno. Anketiranci so priznali, da imajo težave pri razlikovanju pristnega blaga od ponaredkov.
Med mladimi generacijami vse manj spletnega piratstva
Med mlajšimi generacijami se vedno bolj uveljavlja dostop iz zakonitih virov. Kaj 60 odstotkov jih je izjavilo, da v zadnjem letu niso uporabljali, predvajali, prenašali ali pretakali vsebin iz nezakonitih virov.
Leta 2019 je ta številka znašala 51 odstotkov, leta 2016 se spletnega piratstva ni poslužilo 40 odstotkov anketirancev.
Kljub temu namerno piratstvo ostaja na enaki ravni, saj 21 odstotkov mladih potrošnikov priznava, da so v zadnjih 12 mesecih zavestno dostopali do piratskih vsebin.
Glavna vrsta piratskih vsebin so bili filmi in televizijske serije, sledila je glasba, pri čemer so uporabljali predvsem namenske spletne strani, aplikacije in kanale družbenih medijev.
Cena in razpoložljivost glavna razloga za dostop do piratskih vsebin in nakup ponaredkov
Cena in razpoložljivost sta še vedno glavna razloga za namerno kupovanje ponarejenih izdelkov in dostopanje do piratskih vsebin. Vse bolj uveljavljajo družbeni vplivi, kot je vedenje družine, prijateljev ali znancev, navaja raziskava.
Pogost dejavnik je tudi nepozornost glede tega, ali je izdelek ponarejen ali pa je vir vsebine nezakonit. Anketiranci kot razloge navajajo tudi odsotnost zaznavanja razlik med originalnimi in ponarejenimi izdelki ter enostavnost iskanja ali naročanja ponarejenih izdelkov na spletu.
Vsak deseti anketiranec je omenil priporočila vplivnežev ali znanih oseb.
Med glavnimi odvračilnimi razlogi pa so kibernetske grožnje in goljufije ter vpliv na okolje.
Nakupovanje prek spleta še posebej rizično
Med pandemijo covida-19 je narasel delež nakupovanja preko spleta. Pri tem je nakupovanje pri nepreverjenih trgovcih iz tretjih držav z vidika ponarejenega blaga še posebej rizično.
Z nakupom ponarejenega izdelka ali dostopom do piratskih digitalnih vsebin ogrožamo svoje zdravje in varnost. Zato je še posebej pomembno, da uporabljamo le zaupanja vredna spletna mesta.
Več informacij o problemu ponarejanja in piratstva je dostopnih na spletnem mestu originalen.si.
