Nedavno poročilo Globalnega observatorija za sušo razkrilo, da Evropa trpi za najhujšo sušo v zadnjih 500 letih. Več držav po vsej celini se bori s požari in vročinskimi valovi. Poglejte, kako je ekstremna suša videti iz vesolja.
Zadnje poročilo Globalnega observatorija za sušo navaja, da je alarmantno stanje na 47 odstotkih Evrope, kar pomeni, da je prst suha. Poročilo opozarja, da bo suša prizadela pridelek, sprožila gozdne požare in bi lahko na nekaterih južnih predelih Evrope trajala še več mesecev.
V primerjavi s povprečjem prejšnjih petih let so napovedi Evropske unije za letošnji pridelek za koruzo nižje za 16 odstotkov, za sojo 15 odstotkov in za sončnice 12 odstotkov.
Poročilo opozarja, da so se do neke mere izsušile skoraj vse evropske reke. Še posebej prizadete so sredozemske države, alarmantno stanje naj bi tam trajalo do najmanj novembra.
Da je stanje resno, kažejo tudi posnetki vesoljskega opazovalnega programa EU Copernicus. Objavili so posnetek slik iz satelita, ki prikazuje, kako se je evropska celina spremenila med 1. julijem in 31. avgustom.
V Sloveniji zgorelo 4388 hektarjev površine države
»Letošnje leto je bilo do zdaj po Evropi rekordno po številu požarov in obsegu požganih površin,« pojasnjujejo na Agenciji Republike Slovenije za okolje.
Podatki evropskega informacijskega sistema o gozdnih požarih razkrivajo, da je od začetka leta do danes samo v Evropi pogorelo več kot 750 000 hektarjev površin.
To je kar trikratnik dolgoletnega povprečja za isto časovno obdobje oziroma 30 odstotkov več kot je dosedanji rekord iz leta 2017.
Najhuje jo je odnesla Portugalska
Letos jo je najbolj skupila Portugalska, kjer je zgorelo kar 100.000 hektarjev površine države oziroma 1,13 odstotka.
V Romuniji je zgorelo 150.000 hektarjev ali 0,63 odstotkov države, v Španiji 300.000 hektarjev ali 0,58 odstotka države.
Hudo je bilo tudi na Hrvaškem, kjer je zgorelo 33.000 hektarjev ali 0,58 odstotka države, na Cipru je ogenj uničil 2300 hektarjev oziroma 0,41 odstotka države.
V Sloveniji je pogorelo 4388 hektarjev, kar predstavlja 0,22 odstotka površine države.
»Pred nami je jesensko obdobje z več padavinami, ki prinaša upanje, da se bo požarna ogroženost kmalu zmanjšala,« ob tem dodajajo vremenoslovci agencije za okolje.
