Slovenske občine so vedno bolj zadolžene. V zadnjem letu se je njihova skupna zadolženost povečala za 60 milijonov in znaša že kar 1,3 milijarde evrov. Vendar, katere občine so najbolj zadolžene? Preverili smo.
V času, ko se gospodarske razmere nenehno spreminjajo, je finančno stanje lokalnih skupnosti pod drobnogledom javnosti kot še nikoli prej.
V Sloveniji, kot v številnih drugih državah, se zadolženost občin kaže kot pomemben kazalnik njihovega gospodarskega stanja in sposobnosti za izvajanje nalog, ki so jim zaupane.
Medtem ko nekaterim občinam uspeva ohranjati nizko raven dolga in celo beležijo presežke, druge iščejo ravnotežje med potrebami svojih prebivalcev, omejenimi finančnimi viri in tudi zadolženostjo.
Ministrstvo za finance vsako leto izda poročilo o zadolževanju občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin, ki je dober vpogled v finančno stanje lokalnih skupnosti. Zadnji podatki ministrstva se nanašajo na lansko leto in kažejo, da se je skupni dolg občin še povečal. Koliko znaša, koliko je zadolžen vsak Slovenec in katere občine so med najbolj zadolženimi?
Kakšna pravila imajo občine pri zadolževanju?
Za vse občine v Sloveniji, ne glede na njihovo raznolikost, velja enak sistem financiranja. Občine se pretežno financirajo z lastnimi viri, ti pomenijo več kot 90 odstotkov vseh virov, transfernimi prihodki iz državnega proračuna, ter s sredstvi Evropske unije. Lahko pa se tudi zadolžujejo.
Občine se lahko zadolžijo pri državnem proračunu, domačih bankah ali hranilnicah, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in pri javnih skladih, katerih dejavnost je dajanje posojil, in sicer za izvrševanje občinskega proračuna v tekočem letu, za investicije in upravljanje dolga občinskega proračuna.
Obseg zadolževanja občine za izvrševanje občinskega proračuna v posameznem proračunskem letu in za upravljanje dolga občinskega proračuna se določi v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun.
V primeru neenakomernega pritekanja prejemkov se občina v posameznem proračunskem letu lahko tudi likvidnostno zadolži, črpanje in odplačilo posojila morata biti izvedena v istem proračunskem letu, vendar največ do višine pet odstotkov vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.
Občina je pri zadolževanju omejena z največjim obsegom možnega zadolževanja, ki je določen z zakonom, ki ureja financiranje občin.
Skupni dolg občin v lanskem letu skočil na 1,35 milijarde
Kot izhaja iz predhodnih podatkov o skupni zadolženosti občin ministrstva za finance, se je skupna zadolženost občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2024 v primerjavi z letom 2023 povečala za 59,6 milijona evrov in je konec lanskega leta znašala 1,35 milijarde evrov.
Tako je bil v povprečju lansko leto vsak občan v državi zadolžen za 659 evrov, kar je za 30 evrov več kot leto prej, ko je dolg na prebivalca znašal 629 evrov. Pogled še za leto nazaj, v leto 2022 pa kaže, da je bil vsak prebivalec založen za 567 evrov.
Skupno najbolj zadolžene so mestne občine, na prvem mestu Ljubljana
Količinsko oziroma nominalno najvišji dolg imajo mestne občine. Daleč spredaj je Ljubljana, kjer je njen skupni dolg zadnji dan leta 2023 znašal 350,88 milijona evrov, od tega je dolg občine predstavljal 120,12 milijona evrov, dolg pravnih oseb javnega sektorja pa 230,75 milijona evrov.
Na drugem mestu sledi Maribor s skupnim dolgom 113,18 milijona evrov. Občina si je pri tem pridelala 93,66 milijona evrov dolga, pravne osebe pa 19,51 milijona.
Sledijo Celje (49,91 milijona evrov), Koper (41,32 milijona evrov), Kranj (38,44 milijona evrov), Velenje (24,16 milijona evrov), Nova Gorica (23,82 milijona evrov), Ptuj (20,75 milijona evrov), Piran (19,94 milijona evrov), prvo deseterico pa zaključuje Slovenj Gradec z 19,45 milijona evrov dolga.
Murska Sobota zaseda 18. mesto s skupnim dolgom, ki je lani znašal 12,45 milijona evrov, Novo mesto pa 26. mesto s skupnim dolgom 10,09 milijona evrov.
V samem vrhu glede na število prebivalcev ponovno Gornji Petrovci
Čeprav so zgornji podatki glede na velikost občin skorajda logični, pa so veliko bolj zgovorne številke zadolženosti občin glede na število njihovih prebivalcev.
Tam so se namreč znašle večinoma manjše občine, ki imajo sicer skupni dolg na prvi pogled zelo majhen, a se ta prerazporedi tudi na manj prebivalcev, kar pomeni, da so na koncu te občine med bolj zadolženimi.
Daleč najbolj zadolžena občina v Sloveniji je že več let občina Gornji Petrovci. Njihov dolg je v lanskem letu znašal 2569 evrov na prebivalca. Skupni dolg občine je namreč lani znašal 5,12 milijona evrov, pri čemer ima občina 1995 prebivalcev.
V vrhu po skupnem dolgu na prebivalca so bile konec leta 2023 še občine Solčava (1402 evrov na prebivalca), Ljubljana (1298 evrov na prebivalca), Piran (1165 evrov na prebivalca), Slovenj Gradec (1142 evrov na prebivalca) in Radlje ob Dravi (1135 evrov na prebivalca).
Na sedmem mestu sledi Mestna občina Maribor s 1104 evri dolga na prebivalca, Mestna občina Ptuj zaseda 18. mesto z 912 evri dolga, Mestna občina Murska Sobota je lani zasedala 47. mesto z dolgom 674 evrov na prebivalca, Novo mesto pa 151. mesto z 271 evri dolga.
Katere občine so bile lani brez dolga?
Kljub temu da so bile nekatere občine v letu 2024 zadolžene za več milijonov evrov, pa se najdejo tudi takšne, ki so bile popolnoma brez dolga.
Niti dolga občin niti dolga pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin konec leta 2024 ni izkazovalo le osem občin.
Brez dolgov so občine Bloke, Cerklje na Gorenjskem, Gorišnica, Jezersko, Kranjska Gora, Markovci, Mengeš in Trzin.
