Domovi za starejše se že več let spopadajo s problematiko pomanjkanja kadrov. Tisti, ki bi delo lahko opravljali, zaradi nizkih plač in težjih pogojev raje odhajajo v tujino.
Marsikdo se niti zaveda ne, kako pomembni so domovi za starejše, dokler ga ne potrebuje sam ali njegov sorodnik.
»To mi dosti pomeni ne, ker sem prišla, v berglah sem prišla sem, v hrbtenici imam napako neko in sem se tukaj tako rekoč pozdravila in ker vsepovsod sodelujem, tukaj pa je ogromno nekih stvari,« je dejala Zdravka Galun, stanovalka v Domu pod gorco.
Čakalne vrste za domove so vedno daljše, hkrati pa te ustanove na razpisih za prosta delovna mesta le s težavo najdejo negovalke, zdravstvene in druge delavce.
»20 odstotkov zaposlenih ta trenutek, tako kot v celotnem sistemu institucionalnega varstva v državi premalo in tudi pri nas ta številka ni drugačna in seveda to ni rezultat zadnjega leta, zadnjih dveh let, ampak res zanemarjanje področja vrsto vrsto let,« je opozoril Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec Maribor.
Zato se premnogi, ki bi zapolnili prazna delovna mesta, odločijo, da zaposlitev raje iščejo izven Slovenije.
»Veliko teh, ki imajo delovne izkušnje, se zaposlijo ali čez mejo v Avstriji, veliko kadra nam prehaja čez mejo v Avstrijo, ravno iz razloga, ker je nagrajevalna politika, plačna politika nekoliko višja kot pri nas in tudi zelo pomemben razlog delovni pogoji,« je potrdil Bernard Memon, direktor mariborske območne enote zavoda za zaposlovanje.
Direktorji domov za starejše opozarjajo, da je treba upoštevati dejstvo, da gre za težko delo in da ga je potrebno temu primerno tudi plačati. Samo tako bodo ljudje bolj stimulirani, kljub temu da delo ni najlažje.
Na mariborskem zavodu za zaposlovanje je v tem trenutku prijavljenih 44 brezposelnih oseb, ki so zaposljive v domu za starejše. Kar pa še ne pomeni, da so tudi primerne za delo.
»Celo spomnim se ene statistike, da je bilo skoraj polovico teh kandidatov, ki smo jih imeli v evidenci, več kot polovica je bilo tistih z zdravstvenimi omejitvami in jih nismo mogli plasirati na trg dela,« je še opozoril Memon.
Zaradi težjih delovnih pogojev se težava s pomanjkanjem kadra ne pojavlja samo med zdravstvenimi tehniki.
»Seveda beležimo relativno velik manjko tudi na področju kuharjev, ki jih pravzaprav skoraj ni mogoče uloviti za delo v javnem sektorju, moram omeniti izrazito podcenjenost profilov tudi v upravi,« pa je še dodal Slavič.
Brez korenitih sprememb se bodo dijaki in študenti iz Slovenije še naprej ozirali po sosednji Avstriji.
