Je obdobje epidemije pravo obdobje za reševanje partnerskih težav in kateri je glavni krivec za karantenske razpade zvez?
Pogovarjali smo se z Veroniko Podgoršek, doktorico znanosti s področja družinske in zakonske terapije. Terapevtka, pisateljica, kolumnistka in predavateljica, žena in mama štirih otrok je za Mariborinfo razkrila, kako v času karantene ohranjati dobre družinske in partnerske odnose.
Na preizkušnji so tudi partnerski odnosi
Veronika Podgoršek je pojasnila, da so se odnosi v času karantene občutno spremenili: »Vsekakor je pri večini bila potrebna predvsem reorganizacija sistemskega delovanja. Družine z otroci imajo en prostor – dom, ki je postal delovni prostor, prostor učenja, poučevanja, druženja in zabave ob prostem času. Umanjka prazno gnezdo, ko smo vsi na svoji strani v svojih obveznostih.«
Dodaja še, da se »vsaka družina, par, posameznik spopada na svojsten način, ki ga mora najti – kaj in na kakšen način njim najbolj odgovarja. Vsem umanjkajo tudi zunanji stiki in najrazličnejši dogodki in udejstvovanja. So pa zagotovo na preizkušnji tudi sami partnerski odnosi. Vsaka kriza, ki jih je v življenju veliko, v odnos nekaj vnese in vprašanje je, kako bosta dva zmogla na situacijo reagirati, jo razreševati in razrešiti.«
Karantena je lahko čas za reševanje težav ali za razhode
Terapevtka pojasnjuje, da so »nekateri odnosi bili slabi že prej in tovrstna situacija je marsikje razhod le pospešila. Seveda, pa je to čas, ko lahko dva tudi razrešita stare zamere. Nekateri se v tej situaciji tudi še bolj povežejo in so bili povezani že prej. Ne smemo pa pozabiti, da ta situacija ni slaba za vse. Nekaterim je prav dobro, medtem ko je drugim lahko izredno slabo in težko. Kot vedno smo si tudi v tem ljudje različni.«
Tudi prepirov in nasilja je med karanteno več: »Žal, nacionalni statistični podatki temu pritrjujejo. Kažejo tudi na več razvez.«
Terapevtka je še razkrila, kaj je glavni krivec za razhajanja. Pravi, da ima vsak svoj razlog: »Če bi jih nekaj navedla, pa bi rekla, da je to pogosto posledica nepoznavanja samega sebe in drug drugega. Slaba komunikacija. Potem pa tudi zagotovo različen pogled na način življenja, vrednote, nezadovoljujoča spolnost, različen pogled na finance, vzgojo otrok, želja ali ne želja po otroku, nezvestoba, strah pred čustveno bližino in tako dalje.«
Lahko po karanteni pričakujemo 'baby boom'?
Že v času prve karantene so napovedovali, da se bo prihodnje leto rodilo veliko otrok. Veronika Podgoršek je razkrila, ali je pogostost spolnih odnosov povezana s prisilnim ostajanjem doma.
»Odvisno. Tistim, ki jih situacija ni kaj dosti prizadela, se lahko libido celo poveča, ob tem so pridobili so še več skupnega časa. Po drugi strani pa je stres pogosto velik uničevalec spolnega poželenja in pri tistih, ki so v večji stiski, je lahko spolnost ali želja po zanositvi zadnja stvar na umu,« meni.
Kaj pa prevare? Ali prešuštnikom karantena onemogoča skoke čez plot?
Glede na to, da smo 'zaprti' za štirimi stenami, je najbrž varanje oteženo. Kako to vpliva na partnerja? Se od ljubimke ali ljubimce oddalji ali ne? Podgorškova razkriva, da ne.
»Kje pa. Splet je poln prevar. Prevara ni zgolj seks z nekom drugim. Prevara zajema skrivanje, prikrivanje na primer spletnega dopisovanja, ki lahko zajema tudi spolno fantaziranje in masturbiranje o dotični osebi, ki pa ni vaš partner oziroma partnerka. Velikokrat je prisotna tudi čustvena navezanost in to je izredno močna povezanost,« pojasnjuje.
»V primeru, ko pa govorimo o aferi dveh, ki je trajala že pred nastalo karantensko situacijo, pa je možno prav oboje. Da se odnos še poglobi ali dejansko zbledi,« še pojasnjuje.
Partnerji vsekakor imajo v obdobju karantene več časa za pogovore, Podgorškova pa razkriva, ali jih ta skupni čas tudi zbliža.
»Nimamo toliko možnih izhodov oziroma pobegov. In v primeru, ko si dva želita nekaj narediti v isto pozitivno smer, potem je možnosti veliko. Če pa eden želi drugače, če na primer več ne želi delati na odnosu, pa žal ne bo šlo. Naredil bo vse, da ne bo ničesar naredil. In tudi to je komunikacija, ki jo je potrebno videti, dojeti, sprejeti. Kar pa je pogosto zelo težko,« opozarja.
Kaj pa lahko v času zaprtja naredita partnerja, da izboljšata oziroma popravita svoj odnos?
Podgorškova dodaja, da lahko »iskreno pristopita k problemu, ki ga imata in je lahko star že kar nekaj časa. Potrebno je, da vsak pove svoj vidik in mu drugi ne vpada v besedo.«
Dodaja še, da je izrednega pomena, »da govorita o sebi, torej, da se stavki začenjajo z 'jaz' in ne s 'ti'.«
Po besedah Podgorškove pa je še bolj pomembno to, da ne rečeta: »Ne, to ni tako, ampak prisluhneta, kako posameznik stvar vidi, občuti in kaj njemu pomeni, kajti v njegovih očeh je to lahko tako. Vprašanje ob tem je prej, kaj meni pomeni, če ti stvar tako vidiš. Potrebno je, da se poslušata, slišita, lahko preverita pri drug drugem: Kaj si slišal ali slišala? in nato tudi, da najdeta skupno rešitev, ki bo dobra za oba.«
Kako pomembno je, da se v času karantene, ko smo ves čas doma in ves čas skupaj, uredimo in poskrbimo zase?
Kako pomemben je fizičen izgled partnerja? V času karantene je vsak dan podoben drugemu, verjetno je marsikomu vrhunec tedna nakup v bližnji trgovini, in ob tem lahko hitro pozabimo na svoj zunanji videz.
Se ženske še urejajo za svoje moške? Kaj pa moški za svoje partnerke? Pshiterapevtka pojasnjuje, da fizičen izgled je pomemben.
»Seveda, je to pomembno. Ampak to je čisto osebna higiena – kako se že sam počutiš, potem pa seveda tudi spoštovanje do drugega. Je pa tako moškemu kot ženski urejenost pomembna – že z vidika spolne poželjivosti. Če te nekdo odbija, si ga ne moreš želeti,« je jasna.
Je v času koronakrize partnerskih terapij več ali manj?
Čeprav je koronavirus 'ustavil' državo, pa partnerskih težav ni odpravil, zato so terapevtske obravnave še zmerom potrebne.
Podgorškova pojasnjuje, da se je »vse preneslo na splet in uporabljajo se različne aplikacije. Nekaterim to ni blizu, drugim je. Vsekakor pa je tistim, ki v nekem momentu zares potrebujejo pomoč, vse, kar je možno, velika pomoč in neskončno dobrodošlo.«
Psihoterapevtka še pravi, da imamo ljudje krize velikokrat v življenju in so »povezane z različnimi stvarmi, dogodki, spremembami v življenju in tudi ta kriza je 'le' ena izmed njih in, kot sva že dejali, ne prizadene vse na enak način.«
»Terapij je manj, saj umanjka možnost terapij v živo. Je pa prijavljenega nasilja več, pa vendar se nasilje v določenem okolju lahko tudi sicer dogaja in ni prijavljeno,« še dodaja.
Kje pa je meja, ki paru da vedeti, da potrebuje pomoč terapevta?
Psihoterapevtka je še razkrila, kdaj bi morala partnerja vedeti, da potrebujeta terapevtsko pomoč: »Rekla bi, da ko vidita in si predvsem priznata, da sama ne zmoreta. Ko se vrtita v krogu in ni nobenega napredka. Ko dva ne najdeta razumevanja in se čutita neslišana ali ko se tako počuti eden, kajti za dober partnerski odnos morata biti zadovoljena in zadovoljna oba.«
