S toplejšim vremenom se prične tudi aktivnost klopov, ki lahko resno ogrozijo naše zdravje.
Med pomladnim gibanjem v naravi pogosto zaidemo tudi v gozdove, kjer lahko na nas prežijo klopi.
Po informacijah Nacionalnega inštituta za javno zdravje Slovenija sodi med države, kjer obstaja velika možnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi.
Najpogostejša pri nas je lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem.
Kaj sta borelioza in klopni meningoecefalitis?
Boreliozo z ugrizom ponavadi prenašajo drobni klopi, kaže pa se s pojavom velikega rdečega madeža na koži, ki ima belo sredico.
Za bolezen so značilni simptomi občutka utrujenosti, bolečina v mišicah in sklepih ter glavobol. Bolezen se zdravi z antibiotiki.
Tudi klopni meningoecefalitis se prenaša z vbodom okuženega klopa. Gre za virusno bolezen osrednjega živčevja, ki ima dve fazi.
Prva faza se začne bolezni se začne približno sedem do štirinajst dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi, pojavijo se simptomi utrujenosti, slabosti, bolečine v mišicah in glavobol.
Pri večini bolnikov pa po prehodnem stanju izboljšanja sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom in bruhanjem.
Proti klopnemu meningoecefalitisu se lahko tudi cepimo.
Kje se najpogosteje nahajajo klopi?
Klope najdemo predvsem v gozdni podrasti, v grmovjih vlažnih mešanih gozdov, v travi in tudi celo na vrtu.
Zimo preživijo v listju, v skorji drevesnih debel in na površinskih zemeljskih plasteh. Ko pa se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Nevarnost okužbe s klopi lahko zato včasih traja že od februarja pa vse do novembra.
Klopov je manj nad 600 metrov nadmorske višine.
Kako lahko preprečimo vbod?
Ko pride klop na človeka, vbod ne povzroči bolečine, zato je vbod pogosto neopažen.
Na sprehodih in izletih v naravo se lahko pred klopom zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite. Da klopa na oblačilih lažje opazimo, je priporočljivo, da so oblačila svetle barve.
Prav tako je priporočljivo, da se namažemo z repelentom, katerega vonj odganja klope.
Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo in se stuširamo.
Pri odstranitvi klopa ne uporabljajmo olj in drugih mazil
V kolikor na našem telesu opazimo klopa, ga čimprej previdno odstranimo.
Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Noben del klopa ne sme ostati v koži – odstraniti moramo celega.
Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.
