V službi več kot 40 ur na teden, a smo še vedno pod evropskim povprečjem

Število delovno aktivnih v Sloveniji se po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije povečuje. Lani jih je bilo okoli 981.000, kar je skoraj 60 odstotkov vseh prebivalcev, starih 15 ali več let. Naraščata tako število zaposlenih kot število samozaposlenih.

Toda: kako stabilne in varne so te zaposlitve?

Stabilnost zaposlitve se odraža v deležu oseb v neformalnih in prekarnih zaposlitvah, pa tudi v trajanju zaposlitve pri istem delodajalcu.

Slovenija je po kazalniku trajanja dela pri trenutnem delodajalcu med članicami Evropske unije med prvimi, so ugotovili v Statističnem uradu Republike Slovenije: »V letu 2018 je delalo pri istem delodajalcu najmanj deset let več kot polovica delovnih aktivnih, starih več kot 25 let. Nekaj več kot desetina pa jih je v 2018 delalo pri trenutnem delodajalcu manj kot eno leto.«

Na nasprotni strani razvrstitve držav po vrednosti tega kazalnika so bile skandinavske in baltske države.

Delovni teden 40 ur šteje le na papirju

Običajni delovni teden v Sloveniji je dolg 40 ur. Kljub temu je lani običajno opravilo 49 ali več ur na teden nekaj več kot 7 odstotkov delovno aktivnih oseb.

To nas je v mednarodni primerjavi uvrstilo pod evropsko povprečje, ki znaša 9 odstotkov. Najnižji delež delovno aktivnih, ki so opravili toliko ur, je imela Litva – manj kot odstotek. Najvišji delež delovno aktivnih, ki tedensko delajo vsaj 49 ur, je lani imela Grčija.
 

Tudi v Sloveniji moški zaslužijo več od žensk

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je Slovenija izmed držav članic Evropske unije z najnižjo razliko med povprečno plačo moških in povprečno plačo žensk.

Lani je povprečna mesečna bruto plača žensk znašala 1.709 evrov. Povprečna mesečna bruto plača moških je znašala 1.836 evrov oziroma 127 evrov več. Povprečna mesečna bruto plača je v Sloveniji lani znašala 1.778 evrov.
 

Usklajevanje dela in družinskega življenja je lahko zelo zahtevno

Zaradi skrbi za družino ostajajo doma v večjem številu ženske kot moški. To kaže tudi primerjava stopenj delovne aktivnosti mater in očetov – ta je v vseh državah članicah Evropske unije višji pri očetih kot pri materah.

Slovenija je po stopnji delovne aktivnosti mater, katerih najmlajši otrok je star manj kot šest let, v vrhu Evropske unije. Lani je bila Slovenija z 79-odstotno stopnjo uvrščena na drugo mesto, takoj za Švedsko z 81 odstotki.

»Visoke stopnje delovne aktivnosti moških in žensk s predšolskimi otroki v zvezi s kakovostjo zaposlitev kažejo na precej dobro urejene razmere za usklajevanje dela in družinskega življenja,« so dejali v Statističnem uradu Republike Slovenije.

Tretjina ljudi ima dovolj prostega časa

Tretjina ljudi, starih 16 ali več let, je bila lani zelo zadovoljna z dolžino prostega časa. Skupna povprečna samoocena na lestvici od 0 do 10 je znašala 7,2. 

»Zaposleni so bili s porabo prostega časa nekoliko bolj zadovoljni (ocena 6,8) kot samozaposleni (6,2). Najbolj so bili s prostim časom zadovoljni upokojenci (7,9),« so razkrili v Statističnem uradu Republike Slovenije.

Več kot polovica delovno aktivnih je s svojim delom zelo zadovoljnih

Stabilnost in varnost zaposlitve vplivata tudi na zadovoljstvo zaposlene oziroma samozaposlene osebe z delom. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so delovno aktivne osebe lani zadovoljstvo s svojim delom ocenile s povprečno oceno 7,5 – na lestvici od 0 do 10. Bistvenih razlik med zaposlenimi in samozaposlenimi pri tem ni bilo.

Več kot polovica vseh delovno aktivnih je bilo lani zelo zadovoljnih s svojim delom. Takih, ki s svojim delom niso bili zadovoljni, je bilo dva odstotka.