Vas je zajela beljakovinska mrzlica? Preverite, ali je izbira z beljakovinami obogatenih živil res vedno smiselna

Živila, ki so predstavljena kot beljakovinska, na trgovskih policah pritegnejo pozornost potrošnikov z vpadljivimi napisi o vsebnosti beljakovin. 

Te so sicer res ključne za zdravje, vendar se postavlja vprašanje, ali je izbira z beljakovinami obogatenih živil res vedno smiselna.

Dobrodošle inovacije živilske industrije, ki so sprva izboljšale prehranski profil mnogih živil, danes ustvarjajo trend, ki prepogosto napačno deli živila na »zdrava« in »nezdrava«, navajajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije.

Tokrat pri njih v ospredju nista sladkor in sol, temveč beljakovine, ki so pogosto označene kot »zdrave«, zato naj bi bilo z beljakovinami obogatena živila vredno vključiti v prehrano. To potrjujejo tudi odgovori v anketi Zveze potrošnikov Slovenije, saj jih le redki uživajo zaradi okusa, dojemajo pa jih kot »zdrava«.

Kričeči napisi

Proizvajalci se na vse pretege trudijo, da na sprednjo stran embalaže zapišejo privlačno številko o vsebnosti beljakovin, običajno od 20 do 50 gramov, navadno je podana na celotno pakiranje. 

Vendar ne pozabite, tudi navaden jogurt v 500-gramskem pakiranju bi lahko imel oznako »beljakovinski«, saj vsebuje 15 gramov beljakovin, skyr v enaki količini celo 55 gramov, mocarela v 125-gramskem pakiranju pa 23 gramov.

Razlike v energijskih vrednostih

Čeprav imajo z beljakovinami obogatena živila dodane beljakovine, so na Zvezi potrošnikov Slovenije ugotovili, da je njihova energijska vrednost večinoma primerljiva z običajnimi (lahkimi) izdelki. 

Izjema je beljakovinski sirni namaz, ki vsebuje dvakrat manj energije na enako količino izdelka, vendar je ta razlika ob upoštevanju 30-gramske porcije za večino ljudi zanemarljiva.

Boste za živila, predstavljena kot beljakovinska, odšteli več?

Trend kaže, da boste za živilo, predstavljeno kot beljakovinsko,  v večini primerov plačali več kot za »nebeljakovinski« izdelek enake blagovne znamke. To ne velja nujno v kategoriji sira in mleka, saj so na zvezi opazili, da boste za obe različici odšteli enako. 

V povprečju boste za kilogram z beljakovinami obogatenega jogurta odšteli dobra dva evra več kot za kilogram navadnega. 

Podobno razliko v ceni so opazili v kategoriji pudingov.

Z beljakovinami obogatena živila niso nujna za zdravje

Nekatera z beljakovinami obogatena živila so lahko dobra izbira za dopolnitev in popestritev prehrane, še posebej, kadar nimate časa za pripravo obrokov ali pripravljate takšne, pri katerih je potrebam po beljakovinah nekoliko težje zadostiti (na primer enolončnice, sladki zajtrki (kruh z marmelado, kosmiči)). 

A na Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da uživanje z beljakovinami obogatenih živil ni nujno za zdravje. 

Potrebam po beljakovinah lahko zadostite tudi brez njih. Predstavljajo nekaj primerov živil, ki so naravno dober vir beljakovin: pusti kosi mesa, ribe, lahka skuta, grški jogurt z manj maščobami in skyr, jajca, tofu, stročnice (namočene).