Vsaka druga delovno aktivna oseba je medobčinski delovni migrant, njihovo število se povečuje.
Delovne občine so tiste, v katerih je število delovnih mest vsaj za 16 odstotkov višje od števila delovno aktivnih prebivalcev. Kar pomeni, da imajo presežek delovnih mest.
Ob koncu prejšnjega leta je bilo takih občin 17.
Med njimi je še posebno izstopala občina Trzin, ki je imel 3,5-krat toliko delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini, ugotavlja Statistični urad RS (Surs).
Dnevno (ali v drugačnih časovnih presledkih) je prihajalo na delo v to občino okoli 5500 oseb iz drugih občin, hkrati pa je iz te občine odhajalo na delo v druge občine približno 1300 delovno aktivnih prebivalcev. Občina Trzin je sicer tretja najmanjša občina, vendar je glede na presežek delovnih mest krepko pred drugimi.
Približno dvakratni presežek delovnih mest glede na število delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini so imele še občine Šempeter – Vrtojba, Nazarje, Ljubljana in Murska Sobota.
Izrazito bivalne občine so tiste, v katerih je delež delovnih mest pod 36 odstotkov glede na število delovno aktivnih prebivalcev, torej imajo primanjkljaj delovnih mest. Ob koncu leta 2022 je bilo takih občin 31, ena več kot leto prej.
V to kategorijo so razvrščene predvsem manjše občine, pri katerih nobena nima več kot 3000 delovno aktivnih prebivalcev in ne doseže 1000 delovnih mest.
Vsaka druga delovno aktivna oseba
Konec lanskega leta je skoraj 505.00 delovno aktivnih oseb – 55,2 odstotka – odhajalo na delo v drugo občino.
Delovne migracije običajno potekajo v obeh smereh: »iz občine« (delovno aktivni prebivalci določene občine imajo delo zunaj nje) in »v občino« (v posamezno občino prihajajo na delo delovno aktivne osebe iz drugih občin). Kako močne (številne) so te migracije, je odvisno od naseljenosti, števila delovnih mest v posamezni občini ter tudi od prometnih povezav.
Z delovnimi migracijami v obeh smereh je najbolj obremenjena občina Ljubljana, saj vanjo dnevno ali v drugačnih časovnih presledkih prihaja na delo skoraj 141.300 (2300 več kot leto prej) oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhaja na delo v druge občine okoli 24.200 (190 več) njenih delovno aktivnih prebivalcev. Oba tokova delovnih migracij sta tako za občino Ljubljana znašala okoli 165.500 delovno aktivnih oseb, pri čemer je bil migracijski tok v Ljubljano intenzivnejši.
Po največjem številu oseb v obeh tokovih delovnih migracij so sledile občine Maribor, Celje, Kranj in Domžale.
Delovne migracije med posameznimi statističnimi regijami so manj številne kot delovne migracije med občinami. Ob koncu prejšnjega leta je bilo medregijskih delovnih migrantov okoli 202.700 ali 22,1 odstotka delovno aktivnega prebivalstva.
Osrednjeslovenska statistična regija je bila v zadnjih šestih letih edina, ki je imela več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. Lani je ta presežek znašal 32,7 odstotka; to je bilo za desetinko odstotne točke manj kot v letu pred tem. Presežek delovnih mest je bil nazadnje še v obalno-kraški statistični regiji, in sicer leta 2016. Po tem letu pa je prav v tej regiji indeks delovne migracije upadal najintenzivneje med vsemi, in sicer se je v tem obdobju znižal za 5,8 odstotne točke.
Največ tujih delavcev dnevno prihaja k nam iz Hrvaške
Ob koncu prejšnjega leta je v Sloveniji delalo več kot 6.300 tujcev čezmejnih delovnih migrantov, kar je bilo za 13 odstotkov več kot leto pred tem. Gre za državljane sosednjih držav, ki delajo v Sloveniji, vendar tu nimajo prijavljenega niti stalnega niti začasnega prebivališča.
Največ tujcev dnevno prihaja na delo v Slovenijo iz sosednje Hrvaške, skoraj 5000, od tega je bila večina moških, žensk je bilo približno četrtina.
