Dervišević razkril, da so ga znova obiskale Viole in izlil dušo: Kjer sem bil, nočem več biti

Dobri dve leti nazaj je kariera Amirja Derviševića doživela mrk. Viole so mu na treningu prisolile klofuto, končal je suspendiran v B ekipi. Od treningov v drugi ekipi in potepanja na katastrofalnih drugoligaških zelenicah v dresu Veržeja je prehodil trnovo pot.

Pred začetkom prejšnje sezone se je ponižno priključil treningom prve ekipe, kjer vse do spomladanskega dela sezone ni dočakal priložnosti. Ko jo je dobil, jo je zagrabil z obema rokama. V letošnjem letu Dervišević igra nogomet svojega življenja in je glavni motor poletnega Maribora, ki zabija kot v eri Zlatka Zahovića ni še nikoli.

O najtežjih trenutkih svoje kariere: »Vse sem razčistil sam pri sebi«

»Kje vse sem bil, vse se spomnim. Vsake toliko časa, ko se kje usedem ali pa srečam nekoga, s katerim sem igral v Veržeju, obudim spomine. Ne bi bil rad do nikogar žaljiv, a nikoli se ne bi več rad vrnil. Bilo je že v B ekipi. Težko mi je bilo, treniral sem, dal sem svoj maksimum. Spremenil sem mnogo stvari v svoji glavi, a sem jih takrat skušal zadržati zase. Z nobenim se o tem nisem pogovarjal, vse sem razčistil sam pri sebi,« se časov suspenza in treniranja z drugo mariborsko ekipo spominja Dervišević. Svojo kariero je skušal obuditi v drugoligaškem Veržeju in se potikal daleč od nekdanje pozornosti.

»Takratni trener Veržeja Lešnik me je prosil, če jim lahko pomagam. Itak nisem imel izbire. Rabil sem tekme, rabil sem nekaj, da se vrnem oziroma da sploh ostanem med živimi,« razkriva vezist, ki ne skriva, da v Veržeju ni mogel uživati.

Klic Zlatka Zahovića, ki mu je rešil kariero

Po koncu sezone 2016/2017 se je vrnil v Ljudski vrt, kjer je bil še vedno član druge ekipe. A vodilni možje mariborskega kluba so se takrat odločili razpustiti drugo ekipo zaradi racionalizacije poslovanja. 

»Hvala bogu, da ni več te B ekipe, da sem se lahko sploh vrnil!« je vzkliknil Ljubljančan in se z iskricami v očeh spomnil klica športnega direktorja Zlatka Zahovića, ki mu je spremenil kariero: »Uf, še zdaj se spominjam tega klica. Hvala bogu, ta klic direktorja me je presenetil. Povabil me je na treninge prve ekipe.« A pot do vrnitve je bila še vedno trnova.

Zahović kot drugi oče

Eno izmed glavnih vlog pri povratku med žive je v karieri Amirja Derviševića nedvomno odigral Zlatko Zahović. Povabil ga je na treninge in nato po dobrem delu v začetku letošnjega leta še nadgradil z novo pogodbo. »Čeprav sem še nekako verjel, realno gledano, ko sem bil v B ekipi, si nisem več mislil, da se bom še kdaj vrnil,« priznava mariborska 21-ica. Zato je Zahovićeva vloga v karieri 26-letnika podobna očetovski.

»Tako je. Včasih se smejemo doma in mami heca očeta 'kakšen bi ti Zaho lahko bil', a ko pogledam, me je dejansko on izvlekel iz tega. Ponudil mi je roko, dal še eno priložnost, ki sem jo zgrabil. Zdaj sem spet na sceni, spet lahko pomagam. To je moj direktor, drugi oče, ki mi je res pomagal,« je jasen najboljši podajalec prve slovenske nogometne lige. Ta ne skriva, da se s trenerjem Darkom Milaničem odlično razume.

Izpostavil, kaj mu je najbolj všeč pri Milaniču

»S trenerjem se res dobro razumem. Všeč mi je pri njem, da se z vsakim veliko pogovarja. Da ti pove, kaj je dobro, kaj ni in da te boljše stvari pustimo ob strani ter izpostavimo samo slabe stvari. Tako poizkušaš dati svoj maksimum iz tega slabega, da boš na naslednji tekmi boljši. Upam, da ta odnos ostane še naprej. Lahko smo res srečni, da imamo takšnega trenerja,« poudarja Dervišević.

Darko Milanič po tekmi v Glasgowu ni skoparil s kritikami na račun Derviševića. Ta se zaveda svojih rezerv in posveča veliko časa tudi individualnemu treningu.

»Upam, da bom v reprezentanci igral in ne bom na klopi«

»Upal sem, da bom enkrat vpoklican. Tudi ko sem bil še v Veržeju in so me predvsem tisti iz Ljubljane 'bušili' ter govorili, kako mi ni uspelo, kako sem zapravil svoj talent in take. Dokazal sem, da sem si zaslužil vpoklic. Upam, da bom še naprej v reprezentanci in da bom igral, ne da sem na klopi,« razmišlja član Maribora, ki kljub slabemu štartu še verjame v uspeh reprezentance.

»Igrati za reprezentanco je fantastičen občutek. Mogoče so rezultati slabi, a ekipa je res dobra, fantastična! Dobri bomo, v to sem popolnoma prepričan,« je samozavesten Dervišević.

V Mariboru uživa, sanja igranje v Italiji

In kaj je bil glavni faktor za preporod? »Preporod, ha … Ja igrati sem začel vse tekme, to je bilo najbolj pomembo!« je izstrelil vedno nasmejani Ljubljančan in nato dodal: »Brez ekipe ne bi mogel nič. Kot ekipa trenutno delujemo fantastično na terenu, še vedno smo brez poraza. Skušamo zadržati to formo in vsako tekmo zmagati. Tukaj mi je res lepo, uživam, skušam zadržati to koncentracijo, da ostanem v prvi ekipi, najbolj pomembno pa je seveda to, da vrnemo kanto tja, kamor spada,«

Z odličnimi igrami in nastopanjem za reprezentanco je zbudil pozornost oglednikov in tujih klubov. Eden izmed naslednjih korakov v njegovi karieri je tako bržkone prestop v močnejšo ligo, ki pa bo moral zadovoljiti finančne apetite Maribora.

»Vsake toliko mi agent omeni klube, ki se zanimajo. Seveda bi šel v tujino, te želje ne skrivam, a dokler ne osvojim te kante ne grem nikamor! Seveda pa bi rad zaigral še na višjem nivoju, če je možno. Se pa nikakor ne obremenjujem s prestopom. Vse bom naredil, da osvojimo naslov, potem pa se lahko pogovarjamo,« razmišlja Dervišević, ki je razkril, kje bi najraje igral.

Vodja Viol mu je čestital in ga objel

Kariero Amirja Derviševića so hote ali nehote zaznamovale tudi Viole. Prav obisk navijačev na treningu je naznanil potop Ljubljančanove kariere, ki pa se je morda deloma tudi zaradi klofute zresnil in povsem spremenil svoj življenjski slog. 26-letnik se po svojem igralskem preporodu z mariborskimi navijači razume odlično, kar dokazuje tudi eden izmed dogodkov izpred nekaj dni, ki ga je med pogovorom razkril Dervišević.

»Dobrih odnosih? Ja lahko bi rekel, da sem z navijači v zelo dobrih odnosih! Zadnjič je po treningu do mene prišel vodja Viol in mi čestital, me objel ter rekel, da si niti oni niso predstavljali, da bi se kdaj lahko vrnil. 95 odstotkov ljudi po čem takem pade in se nikoli več ne dvigne. Iskreno mi je povedal, da sem eden izmed redkih, ki se je po degradaciji vrnil v kader. A s tem se zdaj ne obremenjujem. Osredotočam se le sam nase in … kanta, kanta, kanta …« je za zaključek pogovora začel ponavljati Amir Dervišević.