Maribor (znova) išče trenerja: V petih letih po eri Zlatka Zahoviča iz Ljudskega vrta »odletelo« že devet trenerjev

Prah po vnovič pestrem dogajanju v Ljudskem vrtu se še ni polegel. Maribor znova išče glavnega trenerja članske ekipe.

Tuğberk Tanrıvermiş, ki je ob začetku sezone nasledil Boštjana Cesarja, se je v Ljudskem vrtu zadržal zgolj 48 dni, še precej krajša je bila epizoda Radomirja Đalovića.

Črnogorec je štajersko prestolnico na vrat na nos - skorajda dobesedno na nos - zapustil včeraj, po fizičnem incidentu na sredinem treningu. V klubu dogodka niso pometli pod preprogo, o njem so se razpisali na spletni strani.

Sprva verbalni spopad med Benjaminom Tettehom in Omarjem Rekikom je po ostrejšem posredovanju slednjega prerasel v fizični obračun, vročekrvneža pa je med prvimi skušal ločiti prav Đalović in ob tem prejel udarec, neuradno v obraz.

Igralca sta trening zaključila predčasno, trenerju pa sta se nato skupaj opravičila za neprimeren odziv. Kesanje očitno ni zaleglo, saj je Đalović vodstvo kluba obvestil, da zapušča klop Maribora, v Ljudskem vrtu pa so znova prisiljeni iskati novega stratega.

Rekordno visoki zmagi sledila rekordno kratka era trenerja

Če ne upoštevamo vloge »dežurnih gasilcev« - ta je v zadnjih sezonah pripadla Saši Gajserju in Radovanu Karanoviću, ki je včeraj vskočil še drugič v nekaj tednih -, je bila era Radomirja Đalovića najkrajša v zgodovini kluba.

Črnogorec, ki je z Rečani spomladi slavil dvojno krono, se je v mestu ob Dravi zadržal zgolj 16 dni. Zgodba z Mariborom se je tako kljub uspešnemu odprtju in trem zmagam v stilu enonočnih ljubezenskih avantur zaključila še preden se je zares začela.

Je bila s sredinim incidentom na treningu res ranjena avtoriteta trenerja? Ali pa je Đalović zgolj izkoristil prikladnost neljubega dogodka ter končal epizodo, v kateri se dolgoročno očitno ni videl?

Da s strani energičnega 42-letnika ne gre za »ljubezen na prvi pogled«, je bilo jasno še preden so Đalovića tudi uradno predstavili kot novega šefa mariborske ekipe. Spomnimo, pred dobrima dvema tednoma se je zapletlo na ponedeljek, ko bi moral podpisati pogodbo s klubom, le-to pa je nato sklenil dan kasneje.

Je bil to prvi znak za alarm, da si Đalović pravzaprav ne želi na klop Maribora in ne bo s »srcem pri stvari«? Morda, ne vemo, to lahko zgolj ugibamo, je pa to (vnovič) dobra šola za upravo kluba, ki mora biti pazljivejša pri izbiri trenerja. Nenazadnje so se v Mariboru to sezono opekli že dvakrat.

Kredit porabljen, novega strela v prazno ne sme biti

Ni skrivnost, da je bil pred tedni prva želja turških vlagateljev Victor Sanchez. Bivši strateg Olimpije je po zapletih glede pogodbe z Olimpijo sedel na klop Rečanov, Mariborčani pa so v Ljudski vrt pripeljali njegovega predhodnika na Kvarnerju.

Čeprav so Acun Ilıcalı, Cem Başgül in sodelavci novega trenerja iskali skoraj tri tedne, so očitno znova ustrelili v prazno. Podobno kot poprej z že omenjenim Tuğberkom  Tanrıvermişom.

Da Turek po sicer bolj kot ne uspešni zgodbi v drugi avstrijski ligi ni bil dorasel mariborski nalogi, ni potrebno poudarjati. Kaj pa je šlo narobe pri trenerju, ki se je Mariboru pridružil z dvema lovorikama?

Bi morali v Mariboru poiskati trenerja, ki bi do kluba čutil več kemije? Takšnega so v Darjanu Slavicu v teh dneh našli pri Muri, takšnega so v Anteju Šimundži pred meseci imeli tudi vijoličasti. A vemo, kako se je končala ta zgodba.

Je bila prehitra tudi poletna »metla« Boštjanu Cesarju? Marsikdo bi temu pritrdil, saj je Ljubljančan kazal zametke stanovitnosti, ki pa jo je seveda težko vzpostaviti ob (pre)pogostih in (pre)številčnih rošadah v kadru.

V ekipi mrgoli »plačancev« v slogu francoske tujske legije, pri iskanju pregovornega klubskega DNK-ja pa prav gotovo ni v pomoč niti to, da je Ažbe Jug verjetno eden redkih s pomembno vlogo, ki NK Maribor doživljajo kot del sebe.

Milanič daleč pred vsemi

Vijolice so s 16 naslovi državnega prvaka še vedno najuspešnejši klub v času slovenske samostojnosti, kar pa v trenutni suši lovorik ne pomeni kaj dosti. Navijači so lačni uspehov, ki pa jih v zadnjih sezonah ni. Maribor prehitevata tako Olimpija kot Celje, v vitrinah Ljudskega vrta pa se nabira prah.

Maribor je vrh Prve lige Telemach nazadnje zasedal v sezoni 2021/22, ko je moštvo vodil Radovan Karanović. Mineva že desetletje od poslednjega pokalnega naslova, leta 2018 pa je Ljudski vrt zadnjič gostil tekme evropske jeseni.

Pod največje dosežke kluba sta se kot trenerja podpisala Darko Milanič in Ante Šimundža, oba pa sta imela močno oporo v Zlatku Zahoviču. Je prav položaj »čvrstega« športnega direktorja, ki ga Maribor po kratki epizodi Mihaela Mikića nima in ga očitno niti ne išče, izhodiščna točka vseh težav?

Danes se lahko pristašem Maribora kolca po časih Šimundže in Milaniča. Izolan je v Mariboru deloval v dveh različnih obdobjih, se podpisal pod številne dosežke, marca 2020 pa se je skupaj z njim poslovil tudi Zlatko Zahovič.

Vse od tedaj se Maribor ne »najde«! Prva era Milaniča je v Ljudskem vrtu trajala skoraj 1800, druga pa malce manj kot 1500 dni, nikomur od naslednikov pa se tem številkam ni niti malo približalo.

Jakirović, Camoranesi, Rožman, Karanović, Krznar...

Od marca 2020, ko sta se poslovila Zahovič in Milanič, je člansko ekipo vodilo kar devet različnih trenerjev.

Sergeja Jakirovića, ki zdaj vodi Ilıcalıjev Hull City, je po štirih mesecih odnesel evropski spodrsljaj proti Colerainu. Mauro Camoranesi, svetovni prvak z Italijo, je s prihodom na klop sežanskega Tabora poskrbel za pravi medijski vihar, na klopi Maribora pa je brez večjih presežkov vztrajal 173 dni.

Argentinca je nasledil Simon Rožman, ki ga navijači Maribora pomnijo predvsem po tem, da je v zadnjem krogu sezone 2020/21 v Ljudskem vrtu izgubil odločilno tekmo z Muro za naslov državnega prvaka. Danes strateg Osijeka je kljub temu ostal trener Maribora, septembra 2021 pa je štajersko prestolnico zapustil po 184 dneh.

Že omenjeni Karanović je 327 dni dolgo epizodo kronal z naslovom državnega prvaka, sledil pa je skromnejši vstop v sezono 2022/23, ko ga je zamenjal Damir Krznar. Bivši trener Dinama z Mariborom ni uspel ponoviti dosežka svojega predhodnika, se je pa na vrh lige kasneje zavihtel s Celjem. Po 412 dneh ga je odnesel poraz v Kidričevem.

Navijači kluba so oktobra 2023 pozdravili povratnika Anteja Šimundžo, a tudi on ekipe ni uspel predramiti do te mere, da bi jo popeljal do samega vrha. Vodstvo kluba ga je oktobra lani po 371 dneh zamenjalo z Boštjanom Cesarjem, ki je kot nekdanji up Olimpije poskrbel za nekaj razburjenja tako v Mariboru kot Ljubljani.

Tudi Cesar ni zadovoljil (turških) apetitov, njegova epizoda se je končala po 237 dneh. Da tudi Tanrivermiş ni prava rešitev, je uprava prepoznala po 48 dneh sodelovanja. Po zgolj 16 dneh »oblasti« Radomirja Đalovića je zanimivo, da je to poletje kot vršilec dolžnosti glavnega trenerja dlje vztrajal tudi Karanović, moštvo je vodil 18 dni.

So hitre menjave na sicer vročem trenerskem stolčku nov krik na pomoč, da se mora v Ljudski vrt vrniti Zahovič? Kakšno je vaše mnenje? Zapišite ga v komentar.