Fedra

Po motivih Fedre Jeana Racina in Seneke, Evripidovega Hipolita in Ognjev Marguerite Yourcenar priredil Tibor Hrs Pandur

FEDRA

Fedra v odrski priredbi Tiborja Hrs Pandurja skozi različne plasti antičnih referenc in sodobnih premislekov raziskuje arhetipsko zgodbo o ljubezni, strasti, politiki in usodi skozi prizmo več avtorjev: Evripidovega Hipolita, Senekove Fedre, Racinove tragedije Fedra ter sodobne interpretacije Marguerite Yourcenar Ognji. V ospredju drame ostaja želja kot gonila sila človeških odločitev in posledic, ki jih ima na posameznika in skupnost. Močna in angažirana dramska priredba bo z razgibanim in s poetičnim jezikom skozi fragmentirano dramaturgijo združila različne interpretacije z močnimi monologi in z vizualno ekspresivnimi prizori. Sodobna dekonstrukcija mita bo odpirala nova vprašanja o moči, želji in identiteti.

Fedra Jeana Racina (1639–1699), ki velja za največjo dramsko mojstrovino francoskega klasicizma, skozi tragično zgodbo o Tezejevi ženi, ki se zaljubi v svojega pastorka Hipolita, razkriva globine ljubezenske krivde in kazni, hrepenenj, osamljenosti, pomanjkanja milosti in sočutja. Govori o tem, kaj se zgodi, ko strast in sram postaneta instrument destrukcije ne le glavne junakinje, ampak vseh, ki se jih dotika vprašanje človekovega končnega smisla in problem človekove svobode. Fedra, ki je v evokaciji mitologije dedno zaznamovana in jo slepo vodi njena strastna ljubezen do pastorka Hipolita, je kompleksna osebnost, ki se sooča s svojo človečnostjo, z družinskimi vezmi in z družbenimi normami, dovoljenim in prepovedanim, sama pa je obsedena s svojo krivdo, ki jo doživlja hkrati kot užitek in bolečino.