O kravi, ki je lajala v luno

Avtorici dramatizacije Ana Duša, Brina Klampfer Merčnik
Režiserka Brina Klampfer Merčnik
Avtorica besedil songov, dramaturginja Ana Duša
Avtor glasbe in zvoka Branko Rožman
Scenografka Sara Slivnik
Kostumografka Tina Kolenik
Avtorja glasbe songov Branko Rožman in Manca Trampuš
Koreografka Vita Osojnik
Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak
Oblikovalka rekvizitov Katarina Planinc
Asistentka avtorja glasbe in zvokov Manca Trampuš
Lektorica Živa Čebulj

Igrajo
Manca Trampuš, k. g.
Borut Doljšak, k. g./Anže Zevnik, k. g. (alternacija)

Instrumentalisti Manca Trampuš (ukulele), Borut Doljšak (drumljica in kitara), Miro Zavec (ustna harmonika), Branko Rožman (harmonika, klavir)

Avtorica duhovite in melanholične zgodbe O kravi, ki je lajala v luno (Miš, 2015) je pravljičarka, knjižničarka in mladinska pisateljica Ida Mlakar Črnič. Od leta 1995 je bila zaposlena v Mestni knjižnici Ljubljana na področju bibliopedagogike, od leta 2021 je upokojena. Leta 2016 je prejela nagrado Slovenske sekcije IBBY za promotorja mladinske književnosti in branja. Piše tudi članke za revije Za starše, Cicido in Ciciban. V svojih zgodbah za otroke in mlade piše o medsebojnih odnosih in čustvovanju. Njeno pisanje je lirično, tankočutno pripovedovanje, in tudi zato je bilo njeno delo večkrat nagrajeno. Slikanica O kravi, ki je lajala v luno je prejela nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico 2016, znak zlata hruška 2016, obenem pa je bila uvrščena v zbirko Bele vrane, izbor dvestotih najboljših otroških in mladinskih knjig z vsega sveta, ki ga vsako leto pripravi münchenska Mednarodna mladinska knjižnica.
Predstava O kravi, ki je lajala v luno pripoveduje zgodbo krave Mrvice in konja Van den Hija, ki sta zbežala pred poslednjim obiskom pri veterinarju — ona s kmetije, kjer je dajala mleko, on pa iz cirkusa, kjer je bil cirkuška zvezda. Na »pregled« so ju hoteli poslati zato, ker sta stara in odslužena in ker ne moreta več opravljati svojih nalog. A odštekana krava in frajerski konj vzameta pot pod parklje in kopita in se odpravita ven, v svet, kjer zadihata s polnimi pljuči in ugotovita, da je življenje tudi v starosti lahko lepo, divje in srečno.
Zaljubljena v življenje,
v glavi neskončno iskrenje,
srce jima poka od sreče,
totalno ju meče.
»Zgodba Ide Mlakar, ki je bila nagrajena z nagrado za najboljšo slikanico Kristine Brenkove, me je nagovorila, s svojim nenavadnim naslovom in odbitimi ilustracijami Petra Škerla, že na knjižnih policah. Bila je to ena izmed prvih knjig, ki sem jo skrbno izbrskala za svojo, takrat komaj enoletno, prvorojenko. Hčerka, ki je zelo hitro začela govoriti, me je že po prvem branju postavila pred vprašanja: kaj pomeni it pod nož? (›Ati, ti si tudi star, boš moral pod nož?‹) Kaj pomeni, da krava ne daje mleka in zakaj? In zakaj mora it na morje … Potem sem vdihnila, zajela sapo in začela iskati odgovore, načine, kako tako majhnemu otroku govoriti o tako velikih stvareh v življenju. Spoznala sem, da mi je ravno ta knjiga prelomno odprla vrata v svet odgovornega starševstva, v svet, kjer plosk plosk in uaaau zamenja odgovoren pogovor s svojim otrokom. V uprizoritvi se bomo torej poigravali s principom napake, spodletelosti, neuspeha, nenavadnosti. Napake in spodleteli poskusi so samo del poti, ki jo moraš prehoditi, če želiš uspeti.«

Brina Klampfer Merčnik, režiserka