Tik pred koncem

Plesna predstava Tik pred koncem plesalca in koreografa Luke Ostreža je osnovana na raziskavi gibalnega tika, ki plesalca spremlja že od rojstva. Vsaj v njegovem vsakdanjem življenju – ko pleše, tik izgine.

A to ni zgodba o patologiji. Niti ni zgodba, v kateri protagonist na koncu sprejme samega sebe, mi pa mu ob tem ploskamo. Ne iščemo vzrokov za tik ali pa pogojev, pod katerimi tik izgine. Ta zgodba nima konca, le uperjena je v brezno konca, ki nas vse straši.

Plesalec, zaprt v eksperimentalnem laboratoriju, v nekakšnem sartrovskem peklu, je hkrati objekt znanosti in umetnosti. Znanost, ki postavlja norme, meri njegove tike in jih poskuša minimalizirati. Prigovarja mu, naj se reši svojih »napak« in končno postane »normalen«.

Plesalec tike sčasoma transformira v svoje ustvarjalne podaljške. A v trenutku, ko preseže »normalnost«, ga priklenejo naši željni pogledi, ki si kljub podrejanju zakonom družbene normativnosti želijo občasne drugačnosti in nenavadnosti. Ujet med dvema telesoma, vsakdanjim in performativnim, ter obtežen s kopico pogledov, plesalec postane umetniški objekt.

Predstava ne poskuša biti biografska in izpovedna, ampak raziskuje pogoje, pod katerimi je v ponavljanje mogoče uvesti razliko. V dialogu z glasbenikom Luko Uršičem, ki v povratni zanki zvočno materializira njegove gibe, se plesalec spogleduje s katastrofično postindustrijsko modernostjo, v kateri si ne znamo predstavljati niti konca niti novega začetka.