Turandot

Puccinijeva zadnja opera Turandot (1924), ki je ostala nedokončana zaradi skladateljeve prezgodnje smrti, s svojo celovito estetiko predstavlja konec in zadnji pravi vrhunec obdobja velike italijanske operne tradicije belcanta. Skladatelj je s svojim poslednjim opernim delom, v katerem na novo zaživi duh starodavne Kitajske, želel odkrivati nove glasbene svetove, ki jim bomo lahko prisluhnili tudi v novi produkciji mariborske Opere. Zgodbo o kruti kitajski princesi Turandot, ki svojim snubcem, med drugim tudi neznanemu tatarskemu princu Calafu, zastavi tri uganke – neuspeh mora snubec plačati z življenjem –, je Puccini odel v eksotični zven in bogato orkestrirano glasbeno "tkanje", iz katerega še posebej izstopajo solistične točke Turandot, sužnje Liù in ne nazadnje tudi ena izmed najslavnejših tenorskih arij v izvedbi princa Calafa, Nessun dorma.

Predstava traja 3 ure in ima dva odmora.