Tokrat smo spregovorili z Mariborčani, ki stanujejo v Gradcu. Ocenili so svoje izkušnje z iskanjem graškega stanovanja in tamkajšnjim življenjem.
Nedavno smo poročali, na kakšne težave – poleg omejene ponudbe in visokih cen – naletijo študenti in mladi pari, ki v Mariboru iščejo stanovanje. Ogromno delavcev migrantov se zaradi boljših delovnih pogojev in možnosti vozijo preko meje v Gradec, več mladih pa se tja tudi preseli, zato smo z njimi spregovorili o iskanju stanovanja in ovirah, na katere so naleteli.
Majhna ponudba, visoke cene
Težavam so se izognili teže. Videti je bilo, kot da je ponudba dokaj majhna (vsaj na videz), cene visoke, težko pa je bilo tudi najti dobro razmerje med ceno in kvaliteto stanovanja ter razdaljo do fakultete oziroma službe.
Mariborčanka, ki je iskala stanovanje zaradi študija, je navedla kot največjo oviro časovno omejeno pogodbo, saj lastnik/lastnica večkrat zahteva, da se jo podpiše za določen čas – tri leta. Problematično je najti tudi ugodno stanovanje ali sobo, saj se cene najemnin gibajo okoli 500 evrov, dvignejo pa se lahko tudi proti 1000 evrov. Tako je najemnina sogovorkinega tamkajšnjega stanovanja, ki je veliko približno 65 kvadratnih metrov in si ga je delila še s tremi sostanovalci, znašala 750 evrov najemnine. Ne glede na način ogrevanje, pa tudi stroški dosegajo višino tristotih evrov. Ti so navadno navedeni že v pogodbi, seveda pa tudi variabilni. Ob tem pa so visoki tudi začetni stroški ob vselitvi zaradi visoke varščine.
Polni tudi študentski domovi, ugodne stanvanjske skupnosti
Študent prevajanja je tako opisal svojo začetno izkušnjo, ko je s sošolcema v juniju oziroma juliju pričel iskati študentski dom, vendar pa so ugotovili, da je večina zasedena za celotno prihodnje študijsko leto že od aprila in maja. Tako jim je tamkajšnja koordinatorica za tuje študente posredovala kontakt gospoda, ki je oddajal stanovanje s tremi sobami ter skupno kopalnico in gospodinjstvom - tako imenovan WG oziroma stanovanjsko skupnost.
»Višina mesečne najemnine za sobo v WG-ju je bila v času, ko smo bili na izmenjavi, približnih 270 evrov, vključno z vsemi stroški. Ko pa sem čez dobro leto in pol ponovno stanoval v Gradcu, pa se je cena taiste sobe v tem WG-ju že dvignila na 285 evrov,« pove o svoji vseeno ugodni izkušnji.
Uvidevni in korektni lastniki
Če smo nazadnje pisali o vsiljivih stanodajalcih v Mariboru, ki ne želijo podpisati pogodbe, nenehno obiskujejo svoje podnajemnike ali jim ponudijo nizko kvaliteto za relativno visoko ceno, pa sedaj od sedmih sogovorcev ni bilo niti enega, ki bi pokritiziral odnos lastnika. Vsi so ocenili stanodajalca kot uvidevnega in korektnega.
»Pogodbe so se vedno držali in če je šlo kaj narobe, so se vedno hitro odzvali in stvari uredili,« je o izkušnjah z lastniki opisal en izmed sogovorcev.
Multikulturnost Gradca z zaprtimi ljudmi
Mesto so opisali kot čisto, uglajeno in varno, ki ponuja v primerjavi z Mariborom več razgibanih možnosti na področjih, kot je so kultura, zabava, šport, glasba, in tudi več delovnih mest.
Gradec je multikulturen, bolj živahen, vendar pa je večina sogovorcev opisalo Mariborčane za prijetnejše ljudi, bolj odprte in sproščene, medtem ko »so Avstrijci relativno introvertirani« in zadržani. Prijazni in topli naj bi bili le pri opravljanju svojih funkcij, pri čemer se pozna njihova profesionalnost, kar en izmed sogovorcev povezuje z njihovo višjo plačo, zadovoljstvom s poklicem ali pa njihovo nagnjenostjo k upoštevanjem pravil. Slednje naj bi se poznalo tudi na ulici.
»Velikost Maribora mi, morda ravno zato, ker tukaj živim že od rojstva, nekako najbolj ustreza. Zdi se mi dovolj velik, da je že »mesto«, ima – v nasprotju z večino sem res tega mnenja – v redu kulturno dogajanje, poleg tega pa je dovolj majhen, da si res takoj izven mesta, v naravi, saj ga ni čez Pohorje in ostale okoliške hribe, gozdove, travnike ... Prav to sem v večjem in nižinskem Gradcu pogrešal – da si prišel res »v naravo«, si se moral s kolesom zapeljati kar precej ven iz mesta,« opisuje svojo pripadnost štajerski prestolnici.
Cene življenjskih potrebščin - od hrane do oblačil - je več sogovorcev ocenilo za »malenkost dražje«, nekateri pa so tovrstni standard celo primerjali z ljubljanskim. Mariborčani, ki živijo v Gradcu, so imeli težavo le pri določitvi cen javnih prevozov, saj gre za drugo ceno: vozovnice so časovno določene in ne na število voženj kot pri nas.
