Pogovarjali smo se z iskalci stanovanj v Mariboru, kakšna je ponudba in kakšne zahteve stanodajalcev. Nekatere zgodbe so res neverjetne ...

Kakšne so realne možnosti, da zamenjaš ali pa zgolj najdeš stanovanje v drugem največjem slovenskem mestu? Majhne, sploh če gre za jesenske mesece.

Že od poletja redno spremljamo ponudbo stanovanj na spletnih straneh, kjer naj bi potekala dinamična oddaja in prodaja stanovanj, vendar pa te kažejo vse prej kot izbiro, sploh pri tistih najemniških. Večino stanovanj, ki si jih oseba s povprečnim dohodkom lahko privošči, je namenjeno študentom oziroma študentkam, ki naj bi bile po družbenem prepričanju »čistejše in bolj urejene«. In za njih bo že dobro. 

»Za študente bo že dobro …«

Pa tudi študentje, ki bi si želeli več miru in tišine, kot pa sta prisotna v študentskih domovih – sploh tisti, ki zaključujejo študij – tarnajo, da so »tovrstna primerna stanovanja« že zasedena ali pa previsokih cen. Ostanejo le manjša, neurejena stanovanja z več disfunkcionalnostmi, saj vlada prepričanje, da »bo za študente pa že dobro«. Tako natrpajo več študentov v manjše stanovanje, najemnino pa računajo po osebi, da iztržijo čim večji zaslužek. Ob tem pa so stanodajalci, ki ponujajo stanovanja le študentom, večkrat neprijazni in ostri zaradi posplošenega mnenja o mladih.

»Ali so tako rekoč luknje ali pa so čisto predraga. In najbolj me razjezijo predrage luknje, kar je popolnoma nerealno. Saj ne bi nič rekla, če bi za višjo ceno dobila tudi ustrezno opremljeno in dokaj čisto stanovanje. Ampak ko sem hodila po ogledih, sem videla neurejena, razmetana stanovanja,  zastarelo in razpadlo opremo in stanodajalce pa z nenavadnimi zahtevami. Tako sem šla k stanodajalcem, ki ponujajo 'stanovanja, namenjena izključno študentom', nato pa so nekod pričakovali, da bom plačevala še zavarovanje, neka gospa, pa mi je naročila, da moram trikrat na dan meriti temperaturo in vlago ter ji javljati podatke,« je o nerealnih pričakovanjih stanodajalcev spregovorila študentka. 

Druga, ki se je pred dvema mesecema izselila iz Maribora, je povedala, da je imela starejšo stanodajalko skoraj vsak dan »na obisku«, ki je prišla nenajavljena v stanovanje, vsakič z drugim izgovorom (ali pa tudi brez), nato pa hodila po stanovanju, tarnala, kritizirala in dajala določene pridige.

»Družba me ne moti,« se smeji sogovorka, »vendar redno plačujem stroške, njej zahtevano ceno stanovanja, vzdržujem urejenega - kar je videla -, ne prirejam zabav in ne navijam glasbe. Vendar me govorice o življenju sosede in njene hčere ne zanimajo; stanovanje imam in plačujem z namenom, ker imam v Mariboru študij in delo. In ko sem ji skušala prijazno omeniti pogodbo in neprimernost nenehnih obiskov, je užaljeno odkorakala, nato pa sva operirali le še na grob način,« je dodala.  

Forum.Over.Net: Nasvet stanodajalki, ki je prvič oddajala stanovanje in je povpraševala o primerni višini najemnine.

Ara, tekoča najemnina, plačilo agenciji, pa brez umivalnika in kuhinje

Podobno stanje pa je tudi za mlade pare ali samostojno (s sostanovalci) živeče, ki jim trenutno (začetno) finančno stanje še ne omogoča kredita, nakupa in polne opreme. Trenutna ponudba v Mariboru in bližnji okolici je skromna, pa tudi stanovanja so večinoma neopremljena. Nekatera ne vsebujejo niti kuhinje, kar pomeni že takojšen strošek vselitve ob ari, ki je navadno v višini dveh najemnin, tekoči najemnimi in morebitnih dodatnih stroških, kot bi znalo biti tudi plačilo agenciji, ki oglašuje stanovanje.

Pogoji pod oglasom.

Nekateri ti o disfunkcionalnosti stanovanja povedo že ob ogledu. Tako je komentiral znanec, ki je bil na ogledu, kako mu je lastnik pokazal peč, povedal, da ne dela najboljše in da odpada spodnji pokrov, ampak »saj (že vseljene) punce to znajo potem spet začasno porihtati, pa kar njih vprašaj«. »Saj nisem vedel, ali se šokiran nad njegovo iskrenostjo ali pa golo brezbrižnostjo, da stanja – ki je očitno že dolgotrajno – ne popravi,« je rahlo zmeden dodal.

»S fantom sva se skušala vseliti v avgustu oziroma septembru. Iskala sva manjše stanovanje ali garsonjero, ki bi nama s stroški znesla okoli 500/600 evrov. Ko sva – sicer že kar obupana – našla stanovanje na primerni lokaciji, četudi s pomanjkljivostmi, kot je nepopolna kopalnica, štedilnik z eno delujočo posteljo in starim kavčem namesto postelje, in se skoraj dogovorila okoli podrobnosti, pa je fant povprašal lastnico glede pogodbe,« je pričela svojo pripoved Primorka, ki sta si s fantom želela v Mariboru »na svoje«.

»Nekaj časa nama je nekaj mutila in preobračala pozornost. Ko sva jo vprašala, kaj zajema, je zabrusila, da je pogodba je taka, kot jo imajo vsi. Nič posebnega in če naju zanima, si jo naj pogledava na internetu. Ker je fant po ogledu še zmeraj, pa vendar prijazno, vztrajal pri tem, da vidiva pogodbo in jo prebereva, preden ji karkoli obljubiva, pa sva popoldan le dobila SMS sporočilo: »Veliko uspeha pri iskanju stanovanja« ... In to je bilo to.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice