V maju in juniju se konflikti z vranami v urbanih okoljih najbolj zaostrijo. Razlog so mladiči, ki zapuščajo gnezda, starši pa jih v tem času intenzivno varujejo.
Lovska zveza Slovenije opozarja, da se v mestih spomladi poveča število konfliktov med ljudmi in sivimi vranami. Siva vrana je po njihovih navedbah izjemno prilagodljiva in inteligentna ptica, ki ima v naravi pomembno vlogo »čistilca«, saj se hrani z mrhovino, žuželkami in polži.
V zadnjih letih pa množično naseljevanje vran v urbanih okoljih povzroča vse več izzivov, predvsem maja in junija.
Mesta jim ponujajo varno in bogato okolje
Vrane so se na življenje v mestih dobro prilagodile. Človeška naselja jim ponujajo več hrane in manj naravnih plenilcev kot naravno okolje. Odprti zabojniki za smeti, ostanki hrane na šolskih igriščih in v parkih ter nastavljena hrana za hišne ljubljenčke jim pomenijo stalen vir hrane.
Ker njihovo število v urbanih in primestnih okoljih narašča, lahko ogrožajo tudi druge vrste ptic pevk, saj plenijo njihova gnezda, jajca in mladiče.
Zakaj vrane spomladi »napadajo«?
Največ klicev zaskrbljenih občanov o napadalnih vranah je prav spomladi. V tem obdobju mladiči zapuščajo gnezda, čeprav še ne znajo dobro leteti. Dan ali dva lahko preživijo na tleh, v grmovju ali na nizkih vejah, starši pa jih opazujejo in varujejo z bližnjega drevesa.
Ko se človek ali pes približa mladiču, vrana to zazna kot nevarnost.
Najprej glasno opozarja in poskuša vsiljivca pregnati s hrupom. Če se človek še naprej približuje, sledijo nizki preleti tik nad glavo, tako imenovani strašilni napadi.
V redkih primerih, ko se človek mladiča dotakne ali pes mladiča stisne v kot, lahko vrana mimoidočega tudi okljuva ali s kremplji opraska po glavi.
Kaj storiti, če naletite na mladiča?
Lovska zveza Slovenije svetuje, da se mladičem ne približujete in se jih ne dotikate.
Če vas vrana začne preletavati, ostanite mirni, ne krilite z rokami in ne tecite. Najbolje je, da se počasi in mirno umaknete z območja. Če se morate gibati po območju, kjer vrane branijo mladiča, lahko pomaga odprt dežnik. Vrane namreč napadajo najvišjo točko telesa in se ne spustijo pod raven dežnika ali roke.
Pomemben ukrep je tudi pravilno ravnanje z odpadki. Zabojnike je treba dosledno zapirati, prostoživečih živali pa ne hraniti.
Kot poudarjajo pri Lovski zvezi Slovenije, je siva vrana del naravnega ekosistema, ki se je zelo dobro prilagodil življenju v mestu. Z razumevanjem njihovega vedenja in odgovornim ravnanjem lahko spomladansko obdobje mine mirneje tako za ljudi kot za ptice.
