Uroš Mlakar: »Uspešnosti ne merim po velikosti podjetja, ampak po tem, koliko so ljudje okoli mene zadovoljni«

Podjetno z Urošem Mlakarjem, Naturalica Foods. O nastanku ene najbolj prepoznavnih slovenskih sladkih blagovnih znamk Teta Frida. 

Uroš Mlakar danes vodi podjetje Naturalica Foods, pod katerim deluje tudi ena najbolj prepoznavnih slovenskih sladkih blagovnih znamk Teta Frida. A zgodba, ki se je začela skoraj po naključju z lokalom v Mariboru, je danes precej več kot le mreža slaščičarn. Podjetje svoje izdelke izvaža na tuje trge, razvija private label produkte za velike evropske trgovske sisteme, vlaga v robotizacijo proizvodnje in razmišlja globalno.

Podjetniško pot je začel že zelo mlad, pred Teto Frido pa delal tudi v medijih, velikih produkcijah in gradbeništvu. Danes iz Maribora vodi podjetje, ki hitro raste, ob tem pa poudarja, da želi jedro zgodbe, proizvodnjo in razvoj še naprej ohranjati doma. 

V pogovoru za Podjetno je spregovoril o podjetništvu, Mariboru, rasti Tete Fride, avtomatizaciji, umetni inteligenci in pritiskih, ki jih prinaša vodenje hitro rastočega podjetja.

Ko danes pogledate Teto Frido – od čistih začetkov do zdaj … Kaj je danes v resnici Teta Frida in kdaj ste prvič začutili, da to ni več samo lokalna zgodba?

»Kar dobro vprašanje, ker se to dostikrat vprašam tudi sam. V tej zgodbi je bilo kar precej naključij, kot je pogosto v življenju. Ko smo začeli s Teto Frido, sem vedel, da želim narediti nekaj večjega. Tudi takrat si nikoli nisem želel biti klasično v gostinstvu, ampak ko sem gradil Quadro, mi je lokal ostal in želel sem ustvariti gostinski koncept, ki bi bil tudi meni osebno všeč, ker takšnega takrat enostavno nisem našel. To je bil pravzaprav začetek zgodbe.

Ko smo potem začeli graditi celotno zgodbo okoli Tete Fride, sem imel v mislih, da to ne bo samo lokalna zgodba. Relativno hitro sem začel vlagati tudi v proizvodnjo in takrat so se mi mnogi čudili, zakaj, ampak sem vedel, da v bistvu postavljamo temelje nečemu večjemu. Verjel sem, da lahko postane nacionalna zgodba. Da bo postala tako mednarodna zgodba, pa iskreno takrat nisem razmišljal, ker bi določene stvari pri sami blagovni znamki danes verjetno zasnoval drugače. Zdaj imamo kar precej izzivov z večjezičnostjo blagovne znamke in ravno v tem trenutku pripravljamo tudi njeno novo evolucijo.

Vmes se mi je vse skupaj zdelo precej normalno, danes pa, ko pogledam nazaj, vidim, da nam je uspelo zgraditi res lepo zgodbo. Ko prideš na drugi konec sveta - recimo v Kostariko, na Islandijo, na kak oddaljen norveški otok ali v Dubaj - in tam najdeš svoje produkte, je to res poseben občutek.«

Kje je meja med ‘domačo’, iskreno zgodbo in industrijsko proizvodnjo? Kako preprečite, da blagovna znamka z rastjo ne izgubi duše?

»To, da je vse stoodstotno naravno, je na nek način naša ustava in od tega ne odstopamo, ne glede na to, da danes naše produkte proizvajamo v stotinah ton letno. Mislim, da blagovne znamke izgubijo svojo dušo takrat, ko zaradi rasti začnejo delati kompromise pri svojih osnovnih principih. Mi smo si že na začetku postavili določene meje in teh se držimo. Na koncu je najbolj pomembno, da ostaneš zvest temu, zaradi česar so ljudje tvojo zgodbo sploh vzljubili.«

Kaj je bilo težje: prepričati kupce v Sloveniji ali prodreti v tujino?

»Najtežje je bilo transformirati podjetje v mednarodno zgodbo oziroma ga spraviti na nivo, kjer smo sposobni delati velike količine, hkrati pa izpolnjevati vse najzahtevnejše mednarodne standarde. Ta preskok iz manjše proizvodnje v resno mednarodno proizvodnjo je bil verjetno najtežji del naše poti. 

Ni šlo samo za rast proizvodnje, ampak za popolno prilagoditev procesov, organizacije in ekipe. Danes moramo biti sposobni v zelo kratkem času narediti tudi milijonska naročila, ob tem pa ohraniti konstantno kakovost in zanesljivost. Ta transformacija je bila zahtevna tako za ekipo kot tudi zame osebno in zagotovo ni bila enostavna.«

Teta Frida je nastala v Mariboru. Je bil Maribor za vas prednost ali ovira?

»Sem pravi Mariborčan in bom to mesto vedno zagovarjal. Je pa Maribor zahteven trg in okolje, ki ne odpušča. Tukaj se dolgoročno prebijejo predvsem dobre in pristne zgodbe. In ravno v tem vidim prednost. Če si kot podjetje oziroma podjetnik 'zbrušen' v takem okolju, ti je potem marsikje drugje precej lažje. Mislim pa tudi, da smo v Mariboru včasih premalo samozavestni, čeprav imamo ogromno znanja, sposobnih ljudi in potenciala.«

Večkrat ste poudarili, da proizvodnje ne želite seliti. Zakaj vam je pomembno, da podjetje ostane tukaj?

»Tudi meni osebno veliko pomeni, da smo doma in da ustvarjamo v okolju, iz katerega izhajamo. Seveda danes že razmišljamo globalno in se igramo tudi z idejami, kako zgodbo multiplicirati še kje drugje, morda tudi preko oceana. Ravno sem se vrnil iz Amerike in takšne ideje seveda obstajajo. Ampak v Mariboru nam je lepo ustvarjati in iskreno ne razmišljam o tem, da bi zapustili to mesto ali iz njega odnesli jedro naše zgodbe.«

Kaj vas v Mariboru kot podjetnika najbolj jezi: počasnost sistema, premalo ambicije, pomanjkanje kadra, politika ali kaj drugega?

»Ne bi rekel, da me zares jezi, bolj opažam, da smo v Mariboru včasih premalo samozavestni. Prevečkrat iščemo razloge ali izgovore izven našega okolja, namesto da bi bolj verjeli vase in v to, kar imamo. Po mojem mnenju nam včasih primanjkuje predvsem poguma in samozavesti, čeprav za to objektivno ni razloga. Imamo znanje, sposobne ljudi in ogromno potenciala. Mislim, da bi si morali kot okolje večkrat upati razmišljati bolj ambiciozno.«

Večkrat ste omenili, da podjetnike utrujajo vedno novi stroški in krize. Se vam zdi, da je danes v Sloveniji podjetništvo še spodbujano ali bolj kaznovano?

»Eno je realno okolje, drugo pa percepcija, ki se v javnosti ustvarja o podjetništvu. Jaz sem dovolj delal in živel po svetu, da lahko rečem, da živimo v zelo urejenem okolju in mislim, da moramo to znati ceniti. Je pa res, da se pritisk na podjetnike povečuje - tako skozi stroške, davke, zakonodajo kot tudi skozi številne podzakonske akte, ki pogosto precej otežujejo poslovanje. 

Mislim, da problem pogosto niso posamezniki, ampak predvsem kompleksnost in togost sistema. Ko želiš določene stvari v praksi premakniti ali urediti, postopki enostavno trajajo predolgo. Žalosti me tudi, da se med podjetniki in javnim sektorjem pogosto umetno ustvarja razkol, običajno zaradi nabiranja političnih točk. 

Sam podjetnikov ne vidim kot neke 'kapitaliste', ampak predvsem kot ljudi, ki prevzemajo odgovornost, nosijo tveganje in skrbijo, da zgodbe, ki jih gradijo, dolgoročno živijo naprej.«

Če pogledate poslovni model Naturalice Foods: kateri del danes podjetju prinaša največ stabilnosti – franšizni lokali, trgovine, izvoz ali proizvodnja za lastno znamko?

»Mi imamo danes dve močni diviziji. Ena je FMCG oziroma retail proizvodnja, druga pa franšizna divizija. Dolgo je bila prav franšizna divizija tista, ki nas je najbolj vlekla naprej, danes pa je FMCG segment zelo zrasel in v določenem smislu tudi prehitel franšizo. 

To nas niti ne preseneča glede na to, koliko razvoja, časa in kapitala smo v zadnjih letih vložili v proizvodnjo in razvoj produktov. Izvoz nam trenutno ekstremno raste, letos govorimo o več stoodstotni rasti izvoza, in to je v tem trenutku definitivno segment, ki najbolj vleče voz naprej.«

Zakaj ste se odločili za franšizni model in ne za klasično širitev z lastnimi lokali? Kaj mora imeti franšizni partner, da mu sploh zaupate ime Teta Frida?

»Najprej smo se širili z lastno mrežo lokalov, potem pa sem v nekem trenutku spoznal, da uporabniške izkušnje ne moreš učinkovito upravljati centralno iz ene pisarne. Zato smo model prilagodili in začeli iskati partnerje, s katerimi si delimo odgovornost, tveganje in na koncu tudi uspeh zgodbe. 

Ni enostavno najti pravih partnerjev, predvsem ko gre za blagovno znamko, ki ima precej močno identiteto, ampak skozi leta smo se naučili, kako prepoznati ljudi, ki razumejo naš koncept in naše vrednote. 

Danes imamo res odlične franšizojemalce in zelo sem ponosen, da smo odprli tudi prvo enoto v Avstriji. To je na nek način začetek internacionalizacije tudi naše franšizne divizije.«

Kje danes vidite največ prostora za rast podjetja Naturalica Foods? 

»Ja, enostavno sledimo temu, kar znamo in delamo dobro. Postali smo tudi razvojni partner za private label produkte nekaterih največjih trgovskih sistemov v Evropi. Posebej uspešni smo v Skandinaviji, ki velja za enega najzahtevnejših trgov.

Tam stranke res ne odpuščajo napak, zato je to za nas tudi velika potrditev, da delamo stvari kakovostno in resno. Mislim, da so se nam vrata odprla predvsem zaradi kakovosti, zanesljivosti in odnosa, ki ga gradimo s partnerji, in to je tisto, kar me trenutno najbolj motivira.«

Kako močno danes tehnologija in avtomatizacija spreminjata vaše podjetje in prehransko industrijo nasploh?

»Mislim, da prava transformacija šele prihaja. Če smo se še pred kratkim pogovarjali o industriji 4.0, je danes fokus že na avtonomnih sistemih in robotiki, ki bodo slej ko prej postali del vsakodnevne realnosti tudi v proizvodnji. 

Tudi mi intenzivno vlagamo v avtomatizacijo in robotizacijo, predvsem zato, ker želimo procese narediti bolj učinkovite, hkrati pa delo čim bolj enostavno in prijazno tudi za naše sodelavce v proizvodnji.

Mislim, da bo v prihodnjih letih prav sposobnost prilagajanja novim tehnologijam ena ključnih razlik med podjetji, ki bodo rasla, in tistimi, ki bodo obstala na mestu.«

Koliko danes pri odločanju pomagajo podatki, tehnologija in umetna inteligenca – in koliko še vedno občutek podjetnika?

»Tudi mi se umetni inteligenci seveda ne moremo izogniti. Intenzivno jo vpeljujemo in uporabljamo praktično na vseh področjih — od financ, planiranja in analitike do kreative in razvoja produktov. Sam uporabo umetne inteligence zelo spodbujam, ker nam pri številnih procesih omogoča hitrejše, bolj učinkovito in bolj informirano odločanje. 

Ob tem pa še vedno verjamem, da bodo največjo prednost imela podjetja, ki bodo znala tehnologijo povezati s človeškim občutkom, intuicijo in razumevanjem ljudi. Samo podatki brez občutka na koncu niso dovolj.«

Razvijate alternative čokoladi iz žit in bučnih semen. Je to nujen odziv na krizo ali začetek nove kategorije izdelkov?

»Glede na to, kako močno je v zadnjih letih zrasla cena kakava, je bil razvoj alternativnih produktov seveda tudi odziv na situacijo na trgu. Res pa je, da se je cena v zadnjem obdobju že nekoliko stabilizirala.

Pri alternativnih izdelkih obstajajo tudi določeni izzivi, predvsem pri maščobah. Kakavova maščoba je eden najdražjih delov produkta in ravno tukaj številni alternativni izdelki uporabljajo sestavine, ki dolgoročno niso najboljša izbira za telo.

Mi smo razvili nekaj poskusnih produktov in v določenih državah se stvari prodajajo zelo dobro, ampak osebno še vedno dolgoročno bolj verjamem v pravo, prvinsko čokolado in kakovostne sestavine.«

Bo čokolada čez deset let za povprečnega kupca še vsakdanji izdelek ali bolj prestiž? 

»Mislim, da čokolada definitivno postaja vedno bolj premium oziroma prestižna kategorija. Razlogov za to je veliko - od klimatskih sprememb do geopolitičnih in ekonomskih pritiskov na trg kakava.

Verjamem pa, da bo čokolada tudi čez deset let še vedno dostopna večini ljudi. Morda pa bomo kot potrošniki začeli bistveno bolj ceniti kakovost in izvor samega produkta.«

Kako v takšni krizi ohraniti kakovost, če pa trg hkrati pritiska na ceno?

»Ni enostavno. Mi smo imeli v tej krizi tudi nekaj sreče, da smo pravočasno naredili večje zakupe surovin po ustreznih cenah, zato smo to obdobje lažje preživeli.

Vmes se je trg nekoliko umiril, tako da smo lahko tudi nekoliko lažje zadihali. Na takšne šoke pa se je v resnici zelo težko v celoti pripraviti, ker živimo v obdobju, ko praktično prehajamo iz ene krize v drugo. Zato mora biti podjetje danes predvsem zelo prilagodljivo in pripravljeno na hitre reakcije.«

Kaj za vas pomeni odgovoren zaposleni? Kako na razgovoru prepoznate človeka, ki bo prevzel odgovornost, ne samo opravljal naloge?

»Pomagamo si z različnimi orodji, pa še vedno se mi zdi, da po vseh teh letih in po več sto zaposlenih ljudeh tega popolnoma ne znam. Še vedno se zanašam na občutek in ljudje te lahko vedno presenetijo - v pozitivno ali negativno smer. Pravila žal nimam, nisem si ga še spisal.«

Kako gradite kulturo v podjetju, kjer imate proizvodnjo, franšize, razvoj in ljudi na različnih lokacijah?

»To je zagotovo eden večjih izzivov. Ključna je komunikacija od zgoraj navzdol.

Kultura se z rastjo podjetja ekstremno spreminja in na to moraš biti zelo pozoren, da na koga ne pozabiš. Temu posvečamo veliko pozornosti. Seveda si pomagamo z različnimi tehnikami, tehnologijami in tako dalje, pa vendar se kultura z rastjo podjetja brez dvoma spreminja.«

Kaj pomeni biti dober šef v podjetju, ki hitro raste?

»Predvsem to, da na nikogar v svoji ekipi ne pozabiš in da vsakemu človeku izkazuješ spoštovanje.

Svoje uspešnosti ne merim po velikosti podjetja ali finančnih rezultatih, ampak predvsem po tem, koliko so ljudje okoli mene zadovoljni.«

Kdaj ste kot vodja naredili napako, ki vas je največ naučila?

»Takšnih napak je bilo veliko. Danes veliko manj skačem v bazen brez vode.

Šel sem v projekte, kjer finančna konstrukcija ni bila popolnoma zaprta, pa smo verjeli, da bomo že nekako zmogli. To potem prinese preveč tveganja in stresa, zato sem danes pri tem bistveno bolj previden. Preden grem v katerikoli projekt, želim vedeti, kako bomo zaključili finančno konstrukcijo in da pri tem ne bo velikih glavobolov.«

Ko ste po gradbenem projektu ostali z lokalom in brez najemnika – je bila Teta Frida takrat pogumna odločitev ali odločitev iz stiske?

»Takrat zagotovo nisem imel občutka, da ustvarjam neko veliko zgodbo. Bolj je šlo za to, da sem moral poiskati rešitev za situacijo, v kateri sem se znašel. Ampak včasih se ravno iz takšnih trenutkov razvijejo najboljše zgodbe.«

Kaj je bilo v prvih letih Tete Fride najtežje, pa danes tega ljudje ne vidijo?

»Ljudje pogosto vidijo samo uspeh. Saj veste, kako pravijo - potreboval je 30 let, da mu je uspelo čez noč.

Tudi zgodba Tete Fride se ni zgodila z danes na jutri in ni se zgodila s prvim lokalom. To je bilo neko moje podjetniško potovanje. Pred tem sem bil v medijih, začel sem kot novinar, kar veliko ljudi sploh ne ve. Delal sem v tujini na Deutsche Welle, se vrnil v Slovenijo, delal velike medijske produkcije, v Slovenijo pripeljal tudi Davida Copperfielda, nato pa delal še v gradbeništvu.

Vse te izkušnje so me zbrusile in me opremile z orodji, ki so se kasneje fantastično poklopila pri Teti Fridi. Vsa ta znanja - od upravljanja investicij do razumevanja marketinga in postavljanja procesov - mi danes pridejo še kako prav.«

Kaj je največja zabloda o podjetništvu v Sloveniji?

»Ljudje pri podjetnikih pogosto vidijo samo dober avto in vrhunski življenjski slog. Ne vidijo pa neprespanih noči, skrbi, padcev in pritiskov. To je lažen privid, kako enostavno je podjetnikom.

Morda bi bilo lažje, če bi tudi politiki preživeli kak dan s podjetnikom in razumeli vse njegove notranje strahove, dileme in včasih tudi travme. Ni enostavno biti podjetnik.

Žalosti me, da se podjetnike pogosto prikazuje kot nekoga, ki mu je vse podarjeno, medtem ko veliko podjetnikov danes že obupuje.«

Omenili ste neprespane noči. Imate še vedno trenutke, ko vas težave držijo pokonci?

»Še vedno. Seveda pridejo situacije, ko je spanec rahlo moten. Trudim se obvladovati predvsem svoj odziv, ker vsega ne moreš nadzorovati. Bi pa lagal oziroma bi iz sebe delal Supermana, če bi rekel, da takšnih trenutkov ni.«

Kako ste zadovoljni z bančnimi storitvami v Sloveniji? Ali banke danes nudijo podporo gospodarstvu, ko jo podjetniki potrebujejo?

»Mislim, da se je v zadnjih letih tukaj zgodil res velik premik. Konsolidacija bank je bila po mojem mnenju celo koristna. Dve največji banki v Sloveniji svoje poslanstvo opravljata zelo dobro in imamo res dobre izkušnje. Vedno bolje razumejo podjetništvo in izzive, s katerimi se podjetniki ukvarjamo. Tako, da mislim, da tudi generalno se je dostop do kapitala v Sloveniji izboljšal in v tem smislu je danes podjetnikom mnogo lažje, kot jim je bilo pred 30 leti. 

NLB je naša vodilna bančna partnerica že vrsto let. Mi spremljamo njih, oni spremljajo nas, in mislim, da je banka v tem času naredila izjemno transformacijo. Če je nekoč veljala za precej rigidno institucijo, danes deluje zelo razvojno usmerjeno, proaktivno, dinamično in predvsem bolje razume potrebe slovenskega podjetnika, ne glede na velikost podjetja ali fazo razvoja. 

Pomembno je, da znajo podpreti tako manjše razvojne projekte kot tudi kompleksne finančne konstrukcije, ki spremljajo rast podjetja. In kar je pomembno, pri tem se znajo hitro odzvati. Veseli me, da sodelujemo z institucijo, ki razume slovensko gospodarstvo in zna razmišljati dolgoročno.«

Če bi jutri dobili milijon ali pet milijonov evrov dodatnega proračuna, kam bi ga najprej usmerili?

»Letos vlagamo dva milijona evrov v dodatno avtomatizacijo in robotizacijo, tako da zelo dobro vemo, kako porabiti denar.

V naslednjih dveh letih pa ravno pridobivamo gradbeno dovoljenje za nove hale in novo upravno zgradbo, tako da načrtov za naprej nam zagotovo ne zmanjka.«

Kaj bi radi, da ljudje čez deset let rečejo, ko slišijo ime Teta Frida?

»Da pomislijo na nekaj veselega. Na lepe trenutke, lep spomin ali lepo otroštvo.«

In osebno: kaj je za vas uspeh, če odmislimo prihodke, rast in številke?

»Zagotovo to, da sem pravzaprav od svojega 20. leta podjetnik, kar pomeni, da sem danes v tem že skoraj 27 let. V tem času niti enkrat nisem zamudil z izplačilom plače in za mano ni neplačanih računov. To se mi zdi kar velik uspeh. In da v tem času nisem niti enkrat zamenjal telefonske številke — to verjetno pove vse.«

Podjetno omogočajo: Riko, NLB in Avant2Go.