Pred skoraj stoletjem bi lahko eden najbolj prepoznavnih mariborskih prostorov dobil povsem drugačno ime.
Mariborski otok, ki že skoraj stoletje ostaja eden najbolj prepoznavnih poletnih prostorov v mestu, je bil danes v ospredju drugega dogodka v seriji Kako nastaja sodobni Maribor.
Beseda je tekla o letošnji kopalni sezoni, opravljenih izboljšavah, vsebinah za obiskovalce, pa tudi o prihodnosti tega kultnega mariborskega prostora.
Direktor Športa Maribor Ranko Šmigoc je poudaril, da Otok ni zgolj kopališče, temveč prostor, ki je skozi desetletja postal stičišče različnih generacij. Kot je dejal, je upravljanje takšnega prostora zaradi njegove zgodovine tudi velika odgovornost.
Skoraj bi postal Kačji otok
Zgodovina kopališča sega v leto 1930. Mariborski otok so odprli 15. junija tega leta, otvoritve pa se je udeležilo več kot 10.000 ljudi. Takrat je veljal za eno najsodobnejših kopališč v tedanji Jugoslaviji.
Le nekaj let pozneje pa je prišlo do dogodka, zaradi katerega bi danes Otok morda poznali pod povsem drugim imenom. Leta 1933 je Drava zaradi visokega vodostaja odnesla stari leseni most, ob gradnji novega jeklenega mostu pa so naleteli na veliko kačje leglo.
»V okviru gradnje je bil najden en velik brlog kač, v katerem je bilo več kot 230 gadov, in takrat so celo imeli namen imenovati ta otok Kačji otok,« je povedal Šmigoc.
Do preimenovanja na koncu ni prišlo, jekleni most iz tistega obdobja pa Otok s kopnim povezuje še danes.
Posebnost Mariborskega otoka je tudi njegovo naravno okolje. Leta 1951 je bil zaščiten kot naravni spomenik, zato so možnosti poseganja v prostor omejene.
»Ne moremo govoriti o tem, da je tukaj možno razvijati neko sodobno kopališče, ker gre za številne omejitve naravovarstvenikov, ki jih seveda moramo spoštovati,« je pojasnil Šmigoc.
Prav v tem vidi tudi odgovornost upravljavca. Na Otoku živijo številne živalske vrste, med njimi tudi bober, zato mora po njegovih besedah razvoj potekati ob hkratnem ohranjanju njegovega naravnega značaja.
Letos že skoraj 39.000 obiskovalcev
Letošnja sezona je po besedah direktorja Športa Maribor uspešna, saj so do zdaj našteli nekaj manj kot 39.000 obiskovalcev.
To je približno 40 odstotkov več kot lani, ko je sezono zaznamovalo slabo vreme. Približujejo se tudi letu 2024, ko so z okoli 43.000 obiskovalci zabeležili rekordni obisk.
»Ne glede na vse smo zadovoljni s to sezono, bila je bogata, imeli smo veliko programa, predvsem delavnice za otroke, športne aktivnosti, pilates in druge vadbe,« je povedal Šmigoc.
Direktor je napovedal tudi posebno ugodnost, v ponedeljek, 31. avgusta 2026, ko je predviden zaključek kopalne sezone, bodo za mlajše od 18. let in upokojence omogočili brezplačni vstop na kopališče.
Želja je ogrevanje bazenov in daljša sezona
V zadnjih letih so ob programu postopoma izboljševali tudi infrastrukturo. Leta 2024 je bila prenovljena bazenska ploščad, obnovljen je bil most, pred letošnjo sezono pa so prvič uredili ogrevanje otroškega bazena. Zamenjali so tudi pitnike in tuše ter uredili dezinfekcijske bazenčke.
Šmigoc je poudaril, da gre za vrsto manjših posegov, s katerimi želijo postopoma posodabljati »to kultno območje in samo kopališče«.
Prav ogrevanje pa je ena od tem, s katerimi se ukvarjajo tudi pri načrtih za prihodnost. Otroški bazen je letos že ogrevan, želja pa je, da bi tehnično rešitev našli še za preostale bazene.
Med možnostmi se po Šmigočevih besedah omenja uporaba odvečne energije, povezane s superračunalnikom.
Pri tem je zanimivo, da so ogrevano vodo poznali že ob začetkih Mariborskega otoka. Po podatkih iz leta 1930 je voda v bazene prihajala iz Drave, nato so jo prečistili in ogrevali z velikimi kotli, ki so bili nameščeni na podstrešju objekta.
Če bi v prihodnosti našli rešitev za ogrevanje bazenov, bi to lahko vplivalo tudi na trajanje kopalne sezone.
»Prihodnost je tudi to, da bi lahko bila sezona daljša,« je povedal Šmigoc.
Želijo si tudi, da Otok ne bi živel le v poletnih mesecih. Kot je pojasnil, gre za 12-mesečni objekt, ki pa operativno zares zaživi predvsem v času kopalne sezone. Dodatne vsebine skozi leto bi bile dobrodošle, a tudi pri tem morajo upoštevati naravovarstvene omejitve.
»Delamo v tem interesu, da Mariborski otok tudi naprej ostane ta biser, kot je sedaj,« je poudaril.
Otroci najprej vprašajo, kdaj gredo na Otok
Pomemben del poletnega dogajanja so tudi otroci. Šport Maribor že vrsto let sodeluje z Zvezo prijateljev mladine Maribor, ki svoje udeležence med poletjem pripelje tudi na kopanje na Otok.
Koordinatorica dejavnosti pri Zvezi prijateljev mladine Maribor Sara Irman Kolar je povedala, da se z otroki vsako poletje najmanj dvakrat odpravijo na Otok, ob tem pa pripravljajo tudi ustvarjalne delavnice za druge obiskovalce.
»To je vedno najpogostejše vprašanje otrok: Kdaj gremo na Mariborski otok?« je povedala.
Sodelovanje s podjetji Javnega holdinga Maribor so letos še razširili. Vsak četrtek so otroci obiskali eno od podjetij, kjer so lahko pogledali tudi v dele njihovega delovanja, ki so javnosti običajno skriti, ter spoznavali različne poklice.
»Spoznavali so poklice, ki mogoče očem niso tako vidni, ampak so potrebni za to, da mesto diha, deluje, funkcionira,« je povedala Irman Kolar.
Obiskov se je čez poletje udeležilo skoraj 400 otrok.
