Na mariborski Piramidi se jeseni začenja zasaditev vinograda, vrača se tudi sorta z zgodovino

Po dolgih letih zanemarjenosti in opozoril na klavrno podobo ene najbolj prepoznavnih mariborskih točk se je na Piramidi lani vendarle začela pisati lepša zgodba. Začela se je celovita ureditev območja, v sklopu katere so odstranili dotrajan in opuščen vinograd ter pripravili teren za prihodnje posege.

Zdaj se projekt približuje eni ključnih faz, saj se bo že letošnjo jesen začela zasaditev novega vinograda.

Na Piramido se vračajo že poznane sorte

Na Mestni občini Maribor pojasnjujejo, da so trenutno v zaključni fazi projektiranja zahtevnejše posodobitve infrastrukture in priprave zasaditvenega načrta. Prva dela, neposredno povezana z novim vinogradom, naj bi se začela že letošnjo jesen, nadaljevala pa prihodnje leto.

Novi vinograd bo obsegal med 3,5 in štiri hektarje površin. Za začetek bodo jeseni zasadili približno tisoč trsov.

Na Piramido se bodo vrnile sorte modri pinot, chardonnay, modra kavčina, šipon in tudi renski rizling. Prav slednji ima na tem območju že svojo zgodovino, saj je bil na Piramidi zasajen tudi v preteklosti.

Zahteven teren, nakloni ponekod skoraj 40-stopinjski

Občina ob tem opozarja, da zasaditev na Piramidi še zdaleč ni preprost poseg. Pobočje je zelo strmo, nakloni ponekod dosegajo skoraj 40 stopinj, zato bo treba teren pripraviti posebej previdno.

Eden ključnih pogojev bo ustrezno odvodnjavanje, predvidena pa je tudi delna reprofilacija terena. Posege bo treba izvesti tako, da ne bodo povečali nevarnosti zdrsa zemljine.

Posebno pozornost bodo namenili tudi preprečevanju zlate trsne rumenice. Po odstranitvi nekdanjega zapuščenega vinograda se namreč na območju še vedno pojavljajo posamezni poganjki vinske trte, ki bi lahko predstavljali tveganje za širjenje bolezni.

»Te bo treba v celoti odstraniti,« poudarjajo na občini.

Prav priprava terena in ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni bodo po navedbah občine pomembno vplivali na tempo nadaljnjih del.

Ne le trta, tudi sadno drevje, medovite rastline in učni čebelnjak

Prenova Piramide sicer ne bo zajemala zgolj ponovne vzpostavitve vinograda. Na posameznih delih pobočja so predvidene tudi druge zasaditve, ki bodo prilagojene naklonu ter možnostim poznejšega vzdrževanja.

Pod samim vrhom bodo pomemben prostor dobile medovite rastline, ki bodo služile tudi kot čebelja paša za načrtovani novi učni čebelnjak. Stare sorte sadnega drevja bodo predvidoma zasadili predvsem v spodnjem delu pobočja, ob stiku s stanovanjskimi hišami.

Območje bo dobilo tudi dodatno infrastrukturo. Načrtujejo vodovod, kanalizacijo in elektrifikacijo za potrebe priložnostnih dogodkov ter občasne gostinske in turistične ponudbe. Kot poudarjajo na občini, bodo vsi posegi izvedeni ob upoštevanju naravovarstvenih in drugih omejitev.

Sprehajalne poti bodo prišle na vrsto šele proti koncu projekta. Uredili jih bodo kot eno zadnjih faz, ko po njih ne bo več potekal delovni transport.

Med deli bodo potrebne nove zapore

Zaradi strojnih del bo treba na posameznih delih Piramide začasno omejiti dostop obiskovalcev. O režimu zapor bodo javnost predhodno obvestili.

Kljub temu naj bi bila zahodna pot proti vrhu Piramide večinoma na voljo tudi v času, ko bo glavna pot oziroma veduta zaradi del zaprta.

Celotna vrednost ureditve, ki vključuje infrastrukturni del in zasaditve, je trenutno ocenjena na okoli 600.000 evrov. 

Izvajalec zasaditve še ni izbran, prav tako še ni dokončno določeno, kdo bo po koncu projekta skrbel za vinograd in preostale zasaditve. 

Na občini pravijo, da si prizadevajo, da bi za to uporabili kader znotraj Skupine Javni holding Maribor.

Nova podoba Piramide predvidoma konec leta 2027

Časovnica za zdaj ostaja nespremenjena. Celotna zasaditev naj bi bila končana do konca jeseni 2027, obiskovalci pa bi Piramido v novi končni podobi lahko prvič videli predvidoma ob koncu istega leta.

Na občini ob tem opozarjajo, da bo dejanska dinamika del odvisna od razmer na terenu.

»Načrtovani časovnici bomo sledili v največji možni meri, vendar bosta pri vseh odločitvah na prvem mestu varnost in zanesljivost izvedbe,« pojasnjujejo.

Morebitni zamiki na posameznih delih pobočja zaradi zahtevnosti terena tako po njihovih besedah ne bi pomenili opustitve zastavljenega cilja, temveč prilagoditev razmeram in zahtevam varne izvedbe.