Medtem ko se mariborska Piramida po letih propadanja pripravlja na novo zasaditev, strokovna javnost opozarja na opustitev renskega rizlinga.
Potem ko je vinograd na Piramidi zadnjih nekaj let žalostno propadal in kazal vse bolj neurejeno podobo, so se za ta mariborski simbol lani končno začeli boljši časi. Upravljanje griča je prevzelo javno podjetje Mestne nepremičnine in začela so se prepotrebna dela za ureditev vinograda.
Konec lanskega leta so tako uspešno zaključili obsežna dela, v sklopu katerih so odstranili vse dotrajane trse in staro infrastrukturo. Trenutno zemlja pod kapelico uživa zaslužen zimski počitek, že v letošnjem letu pa je predvidena zasaditev novih trsov.
Prekinitev zgodovinske kontinuitete
Kljub optimizmu glede urejanja okolice pa se v javnosti odpirajo vprašanja o strokovni ustreznosti nove zasaditve.
Na zadnji seji mestnega sveta je namreč svetnica Lidija Divjak Mirnik delila zapis uglednega vinogradnika Gregorja Mikuža, ki izraža resno strokovno zaskrbljenost glede prihodnosti vinograda na Piramidi.
V predvidenem sortnem izboru namreč manjka renski rizling, kar Mikuž označuje za nedopustno prekinitev zgodovinske kontinuitete.
»Piramida ima izjemno dolgo in dobro dokumentirano vinogradniško zgodovino, v kateri je bil renski rizling stoletja ena ključnih in najbolj značilnih sort,« izpostavlja Mikuž.
Poudarja, da ne gre zgolj za simbolno tradicijo, temveč za preizkušeno povezavo med sorto in terroirjem.
»Lega omogoča optimalno osončenost, hkrati pa nadmorska višina in odprtost proti vetrovom ustvarjata ugodne pogoje za počasno in enakomerno zorenje,« pojasnjuje vinogradnik.
Temeljna sorta Piramide
Mikuž meni, da bi moral biti renski rizling obravnavan kot temeljna sorta Piramide, bodisi kot osrednji del zasaditve bodisi kot ključen strokovni element.
Po njegovem prepričanju prav na teh tleh sorta razvije svojo značilno mineralnost, strukturo in dolgoživost, ki jo uvrščajo med najplemenitejše bele sorte sveta.
»Izključitev renskega rizlinga iz programa zasaditve bi zato pomenila ne le prekinitev zgodovinske kontinuitete, temveč tudi zamujeno priložnost, da se na eni najbolj prepoznavnih mariborskih vinogradniških leg ustvari vino z jasno identiteto, lokalno verodostojnostjo in dolgoročnim potencialom za prepoznavnost.«
Zato predlaga, da se sortni izbor ponovno strokovno ovrednoti in dopolni z renskim rizlingom, skladno z naravnimi danostmi, zgodovinsko rabo in dolgoročno vizijo vinograda.
Župan miri
Župan Saša Arsenovič se je na pobudo odzval z razumevanjem in potrdil, da je z gospodom Mikužem že govoril.
»Zelo lepo besedilo o tej pomembni sorti. Kar žejen sem 'ratal',« se je pošalil župan in dodal: »Razumem pobudo. Nihče ni nikoli rekel, da renskega rizlinga tukaj ne bo. Bo pa seveda to vino, ki bo tam nastalo čez leta, treba prodati.«
Široko partnerstvo za celovito prenovo
Predvidena je sicer zasaditev 12.000 trsov, kar je precej manj kot do sedaj. Z vinogradom se bodo namreč umaknili od stanovanjskih objektov, na najbolj strmih delih pod vrhom pa namesto trte načrtujejo medovite rastline in sadno drevje, ki so lažji za vzdrževanje.
Na Piramidi načrtujejo tudi ureditev infrastrukture za kakovostno in aktivno preživljanje prostega časa. Med drugim bodo obnovili sprehajalne poti.
Prenova vinograda poteka v sodelovanju med Urbanaturo oziroma Mestnimi nepremičninami, Mestno občino Maribor, Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Kmetijsko-gozdarskim zavodom Maribor, Zavodom za varstvo kulturne dediščine in Zavodom za varstvo narave, Območne enote Maribor.
Projektiranje celovite krajinske, prometne in komunalne ureditve naj bi potekalo v naslednjih šestih mesecih.
