Dan Prohart, nekdanji tekmovalec oddaje MasterChef Slovenija, je zaradi zvišanega krvnega tlaka doživel možgansko kap. Kako se je z diagnozo spopadel in kako živi danes?
Vsako leto 17. maja tradicionalno zaznamujemo svetovni dan hipertenzije, katerega namen je povečati zavedanje o nevarnostih zvišanega krvnega tlaka in ljudi spodbuditi k pravočasnemu iskanju ustrezne strokovne pomoči.
S tem zelo pripomoremo k zmanjšanju hudih posledic zaradi nezdravljene hipertenzije, med katerimi so najpogostejši srčni infarkt, možganska kap, odpoved srca in ledvic ter poslabšanje demence.
Zgodba, ki dokazuje, da merjenje krvnega tlaka rešuje življenja
Visok krvni tlak je v danes eden najpogostejših, a hkrati najbolj spregledanih zdravstvenih dejavnikov tveganja. Ne boli, ne opozarja, ne izbira starosti – lahko pa pripelje do možganske kapi, srčno-žilnih zapletov, okvare ledvic ali celo prezgodnje smrti.
Zato ob svetovnem dnevu hipertenzije, ki ga zaznamujemo 17. maja, strokovnjaki znova poudarjajo, da je nujno redno merjenje krvnega tlaka.
Dan Prohart: »V trenutku me je odrezalo.«
Dana Proharta vsi poznamo kot dobrosrčnega in vedno nasmejanega tekmovalca iz oddaje MasterChef Slovenija. Njegova izkušnja pa je dokaz, kako nepredvidljiva je hipertenzija.
V trenutku, ko je s svojo družino pakiral za dopust, ga je zadela možganska kap: »Kar naenkrat me je odrezalo in sem padel na tla.«
Njegova zgodba je močan opomin, da hipertenzija lahko udari, ko najmanj pričakujemo.
Zakaj je redno merjenje krvnega tlaka tako pomembno?
Hipertenzija je pogosto brez simptomov, zato jo imenujemo tudi tihi ubijalec. Številni ljudje se počutijo povsem zdrave, v njihovem telesu pa se že dogajajo nevarne spremembe, ki lahko vodijo v srčno-žilne zaplete.
V Sloveniji vsako leto poteka akcija Mesec meritev maj, ki jo vodi Mednarodno združenje za hipertenzijo, pri nas pa poteka pod okriljem Združenja za arterijsko hipertenzijo. Ta mednarodni projekt opozarja na nevarnosti hipertenzije, ki jo ima – po podatkih iz zadnjih let – skoraj vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije, skoraj polovica pa se jih sploh ne zaveda, da je njihov tlak previsok.
To pomeni, da na tisoče ljudi živi z neodkritim dejavnikom tveganja, ki lahko vsak trenutek pripelje do enega od srčno-žilnih zapletov, med katerimi je tudi možganska kap.
Rezultati akcije MMM v Sloveniji so jasni: ogromno ljudi ima tlak nad priporočeno mejo 140/90 milimetrov živega srebra, pa tega ne vedo – vse dokler ni prepozno.
Prav zato slovensko Združenje za arterijsko hipertenzijo priporoča, da si odrasli vsaj enkrat na leto izmerijo krvni tlak, osebe z dodatnimi dejavniki tveganja (bližnji sorodniki z zvišanim krvnim tlakom, zvišan holesterol, čezmerna telesna masa, slaba prehrana, sedeč način življenja, stres) pa pogosteje.
Izmerite si ga lahko sami z umerjenim merilnikom, pomembno pa je, da to naredite pravilno. Pravilno merjenje krvnega tlaka si lahko ogledate v videu.
Krvni tlak vam lahko izmeri tudi osebni zdravnik ali farmacevt v lekarni. V okviru letošnje akcije bodo med 18. in 23. majem v nekaterih zdravstvenih ustanovah in lekarnah organizirane brezplačne meritve.
Kaj lahko storite sami?
Strokovnjaki iz Združenja za hipertenzijo poudarjajo, da so nujne spremembe življenjskega sloga: več gibanja, manj soli in predelane hrane, manj alkoholnih pijač, opustitev kajenja, več spanja, obvladovanje stresa.
Cilj zdravljenja je znižati krvni tlak vsaj pod 140/80 milimetrov živega srebra, še bolje pa pod 130/80 milimetrov živega srebra.
Če se tlak kljub spremembam v nekaj mesecih ne zniža pod 140/80 milimetrov živega srebra, se morate posvetovati s svojim osebnim zdravnikom. Preveril bo vaše izmerjene vrednosti, ocenil tveganje in vam, če bo treba, predpisal zdravila za znižanje krvnega tlaka. Poleg tega vam bo na podlagi strokovnih smernic svetoval in skupaj z vami pripravil načrt, ki vam bo pomagal učinkovito obvladovati krvni tlak.
