Mariborčan Igor Harb o knjižnem prvencu: »Bralcem lahko obljubim predvsem veliko akcije, humorja in romance«

Igor Harb je eden najbolj prepoznavnih filmskih kritikov in prevajalcev na tej strani Alp. 

V slovenščino je prevedel dela znanstvene fantastike, kot so Temelji Isaaca Asimova, Dune: Peščeni planet Franka Herberta, Izničenje Jeffa VanderMeerja, Fentabotovi dnevniki Marthe Wells in mnogi drugi. Brez omembe podkasta O.B.O.D., ki ga ustvarja z Mitom Gegičem in Aljošo Harlamovim, prav tako ne gre.

Mariborčan, ki prebiva v Ljubljani, bo svoj knjižni prvenec izdal pri novomeški založbi Goga. Ko Zemlja zdrsne za obzorje je njegov prvenec in prvi del trilogije Na robu obzorja. 

Še pred izidom knjige smo mu postavili nekaj hitrih in preprostih vprašanj, na katera je odgovoril v svojem slogu. Kaj čaka bralce njegovega prvenca, kje je našel navdih in kako sta branži prevajanja in kritištva vplivala na njegovo pisanje.

»Najtežje« vprašanje za začetek, bi nam lahko predstavili vaš knjižni prvenec? Kaj čaka bralce?

»Bralcem lahko obljubim predvsem veliko akcije, humorja in romance. Kar se tiče znanstvenofantastičnega vidika, sem ga zgradil na realističnih tehnologijah in dognanjih, a sem se ga potrudil umestiti tako, da bo navdušil oboževalke in oboževalce tega žanra, obenem pa se bodo tisti, ki jih zanima predvsem romanca med Frankom in Julijo, zlahka prebili mimo tudi brez diplome (ali mature) iz fizike. Gre skratka za zgodbo o fantu, ki spozna dekle … in potem pristaneta na urjenju za astronavte in v Ljubljani prihodnosti in v vesolju. A obenem upam, da je to novo poglavje slovenske znanstvene fantastike, sploh ob številnih drugih delih, ki so ravnokar izšla oziroma so še v pripravi.«

Slovencem ste znani predvsem kot filmski kritik in prevajalec. Je bila knjiga (trilogija) dolgo v načrtih in zakaj ste se odločili prav za znanstveno fantastiko?

»Že od nekdaj me je zanimalo tudi pisanje fikcije, predvsem žanrske, in pred nekaj leti sem se tega tudi lotil. Najprej s pisanjem kratkih ZF zgodb za igričarsko revijo Jazbina, nato pa še za zbirko grozljivih zgodb, ki še ni gotova. Ideja za ta roman me je najprej prešinila kot koncept za kratko zgodbo, a sem nato nalagal ideje eno na drugo in razvijal like, ki so hoteli početi stvari po svoje, tako da sem prišel do koncepta za cel roman – in ga nato povezal še z dvema drugima idejama v trilogijo.«

Preberemo lahko, da gre za »astronavtsko urjenje v Planici«, torej z dogajanjem v Sloveniji. Je bilo to pomembno pri pisanju, da gre za domače kraje?

»Ja, najprej sem se poigraval z eksotičnimi lokacijami, ampak sem potem ugotovil, da je bolje umestiti zgodbo v Slovenijo, ker že s prehodom v prihodnost precej zahtevam od bralcev. Pri tem je bilo ključno tudi sodelovanje na delavnici za pisanje romanc pri Cankarjevi založbi pod mentorstvom Lare Paukovič, saj je bila to ena prvih stvari, ki jih je izpostavila.« 

Kot prevajalec ste prevedli številna velika imena znanstvene fantastike, med drugim Isaac Asimov in Frank Herbert. So ti avtorji vplivali tudi na vaše pisanje?

»Vsekakor. Med prevajanjem se moram tako poglobiti v besedilo in slog pisanja, da ga lahko ustrezno prenesem v slovenščino. Pri tem pogosto ugotovim določene pristope, ki jih avtor ali avtorica uporablja, denimo način diktiranja tempa skozi stavčno strukturo ali pa gradnjo izvirnih metafor. 

Seveda ne kopiram njihovih pristopov, a nekaj ostane z mano. Pri vesoljskih opisih je sploh bil močan vtis izvrstni roman V orbiti angleške pisateljice Samanthe Harvey, ki sem ga prevajal lani med premori od pisanja svojega romana.«

Pa dejstvo, da ste filmski kritik? Zato morda bolj kritični do svojega dela?

»Hehe, kritiki smo vedno kritični, a ne? Rekel bi, da sem kot nekdo, ki se že dolga leta preživlja s pisanjem, pozoren na vsako besedilo, ki ga oddam. Predvsem pa sem skozi žanrski podkast O.B.O.D., ki ga soustvarjam s slikarjem Mitom Gegičem (tudi avtorjem naslovnice) in pisateljem Aljošo Harlamovom, začel drugače razumevati žanre in me je zato tudi toliko bolj zanimalo preučevati, kaj vse je mogoče znotraj okvirjev ZF in romance.«

S katerimi naslovi bi v knjižnem in filmskem svetu primerjali knjigo?

»Na koncu knjige sem navedel tudi »navdihe in priporočila«, to je seznam knjig in filmov o katerih sem razmišljal med pisanjem in jih priporočam v branje oziroma ogled. Tukaj so vključeni očitni »osumljenci« – denimo prej omenjeni roman V orbiti, Herbertov Peščeni planet, Zvezdne steze in The Expanse, ampak tudi nekaj bolj presenetljivih, denimo film Pred sončnim vzhodom ameriškega režiserja Richarda Linklaterja. To morda deluje nenavadno, a brez skrbi, ko boste prebrali knjigo, bo imelo smisel.«

Ko Zemlja zdrsne za obzorje bo uradno izšla 22. maja pri novomeški založbi Goga. Do takrat je na voljo v prednaročilih.