V torek, 12. maja, bodo na Univerzi v Mariboru izvolili novega rektorja. Glasovati bodo smeli le zaposleni in študenti univerze, kar je manj kot pet odstotkov vseh prebivalcev mesta. Izid pa bo občutil tudi tisti, ki univerze nikoli ni obiskal.
Rektorske volitve so v javnem prostoru pogosto razumljene kot akademska zadeva, kot menjava vodilnega v izobraževalni ustanovi. A funkcija rektorja Univerze v Mariboru po vsaki merljivi kategoriji, po obsegu proračuna, številu zaposlenih, gradbenih investicijah in vplivu na podobo mesta, sodi med najpomembnejše javne funkcije v Mariboru.
Po nekaterih kriterijih celo ob bok županski. Razlika je le v tem, da o rektorju Mariborčani ne morejo neposredno glasovati.
V naslednjih štirih letih bo nov rektor sprejemal odločitve, ki bodo vplivale na cene najemov, promet gostincev, mestno mobilnost in arhitekturno podobo Maribora. Med kandidatoma Deanom Korošakom in Mitjo Slavincem se tako v torek odloča, kdo bo to odgovornost prevzel.
Pogled na številke, projekte in obseg pristojnosti pojasnjuje, zakaj bi izid moral zanimati ne le akademsko skupnost, ampak vsakega Mariborčana.
168 milijonov letnih prihodkov, precej bližje mestnemu proračunu, kot se vam zdi
Po uradnem letnem poročilu Univerze v Mariboru za leto 2025, ki ga je februarja 2026 potrdil upravni odbor, je univerza ustvarila 158,4 milijona evrov celotnih prihodkov, skupaj z Univerzitetno knjižnico Maribor in Študentskimi domovi pa 168,8 milijona evrov.
Mestna občina Maribor je imela za leto 2025 zastavljen proračun v višini približno 210 milijonov evrov. Univerzitetni proračun je torej nekoliko manjši od občinskega, a je razlika manjša, kot bi marsikdo pričakoval. Občinski proračun se uporablja za vrtce, šole, ceste, komunalo, kulturo in vse druge storitve, ki jih mestna uprava nudi občanom. Univerzitetni proračun pa se v celoti steka v eno samo dejavnost, izobraževanje in raziskovanje. Po obsegu denarja, ki ga upravlja en človek, je rektor torej v Mariboru blizu županu.
Rast univerzitetnega proračuna v zadnjih letih je še bolj zgovorna. Leta 2020 so prihodki univerze s knjižnico in domovi znašali 102,7 milijona evrov, leta 2023 že 138,5 milijona, leta 2025 pa 168,8 milijona evrov. V petih letih torej rast za 64 odstotkov. Naslednji rektor prevzema institucijo v polnem investicijskem in razvojnem zaletu.
Več kot 2200 zaposlenih, drugi največji delodajalec v mestu
Po podatkih iz Programa dela Univerze v Mariboru za leto 2026, ki sta ga letos sprejela senat in upravni odbor univerze, je bilo na dan 1. januarja 2026 na univerzi zaposlenih 2081 ljudi, brez Univerzitetne knjižnice Maribor in Študentskih domov. Skupaj z obema enotama številka preseže 2200 ljudi. V to ni vštetih pogodbenih sodelavcev, zunanjih predavateljev in raziskovalcev, ki za univerzo delajo po avtorskih ali podjemnih pogodbah. Realna številka ljudi, ki delajo za univerzo, je še višja.
Najštevilčnejši so visokošolski učitelji, asistenti in raziskovalci na 17 fakultetah, sledijo administrativni in podporni delavci. Del kadra dela na fakultetah, ki delujejo izven Maribora, v Ljubljani, Kranju, Celju, Krškem, Velenju, Hočah in Brežicah, velika večina pa v Mariboru.
Med največjimi mariborskimi delodajalci je univerza trdno na drugem mestu, pred njo je le Univerzitetni klinični center Maribor z okoli 3800 zaposlenimi. Pogosto omenjana Pošta Slovenije ima sicer sedež v Mariboru in po lastnih podatkih konec leta 2025 v matični družbi 5.564 zaposlenih, v Skupini Pošta Slovenije pa 7724, a so razporejeni po več kot 1500 poslovalnicah, paketomatih in logističnih točkah po vsej Sloveniji. V samem Mariboru jih dela manj kot na univerzi.
Skoraj 16.000 študentov, ki kupujejo, najemajo in jedo
Tretji ključni podatek je študentska populacija. V študijskem letu 2024/2025 je na Univerzi v Mariboru študiralo več kot 15.800 študentov.
Mariborska občina ima približno 114.000 prebivalcev. Študenti torej predstavljajo blizu 14 odstotkov mestne populacije. Niso vsi v Mariboru, saj nekateri študirajo na fakultetah v Celju, Kranju ali drugod, a velika večina je vsakodnevno prisotna v mestu. Plačujejo najemnine, kupujejo hrano, hodijo v lokale in trgovine, plačujejo prevoze. Po grobi oceni v lokalno gospodarstvo letno vlivajo blizu 100 milijonov evrov. To je denar, ki teče neposredno v žepe mariborskih najemodajalcev, gostincev in trgovcev.
Maribor se stara hitreje od slovenskega povprečja, univerza pa je edini resni magnet za mlade. Indeks staranja v mariborski občini je 191, slovensko povprečje 150. Naravni prirast minus 4,4 na tisoč prebivalcev je dvakratno slabši od državnega, med letoma 2019 in 2023 je v Mariboru umrlo skoraj 3000 več ljudi, kot se jih je rodilo. Brez močne univerze, ki letno v mesto pripelje skoraj 16.000 študentov, bi se Maribor demografsko praznil hitreje.
Univerza, ki bo prerisala mariborsko mestno krajino
Maribor v naslednjih letih prav zaradi univerze čaka skorajda prava gradbena revolucija, saj druga največja univerza v državi vstopa v največji investicijski cikel v svoji zgodovini.
V središču teh investicij je program z imenom Innovum. Pod tem imenom univerza zbira denar in projekte za vse svoje velike prenove fakultet, raziskovalnih centrov in laboratorijev. Evropska komisija je leta 2022 program Innovum potrdila kot kohezijski projekt, danes pa univerza ocenjuje, da bo polna izvedba programa stala blizu 280 milijonov evrov.
Konkretne posledice za mariborsko mestno krajino bodo velike. Smetanova ulica se bo postopoma zaprla za promet, saj bo tam zrasel približno 10.000 kvadratnih metrov velik prizidek Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Stavbo Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo bodo povsem prenovili. Fakulteta za strojništvo bo dobila novo stavbo na sedanjem gramoznem parkirišču na križišču s Prežihovo ulico. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo naj bi se preselila v objekt pri Srednji elektro-računalniški šoli, ki ga zdaj uporablja III. gimnazija.
Trojček fakultet na Koroški cesti, kjer zdaj domujejo Pedagoška fakulteta, Filozofska fakulteta in Fakulteta za naravoslovje in matematiko, bo postopoma porušen in nadomeščen z novim kompleksom v vrednosti 91,5 milijona evrov. Medicinska fakulteta naj bi se razširila v trikotniku ob železnici.
»Računamo, da odpiramo gradbišča za vse te štiri članice konec leta 2026 ali v začetku leta 2027,« je marca za STA povedal prorektor za infrastrukturo Miralem Hadžiselimović.
Skoraj vsi ti projekti se bodo torej začeli izvajati v mandatu novega rektorja. Naslednji prvi mož univerze bo dejansko glavni naročnik gradbenih del, ki bodo spremenila celotne dele mestnega jedra.
Predsedovanje vsem slovenskim univerzam
Še en pomemben podatek razširja pomen funkcije rektorja onkraj meja Maribora. Od 1. januarja 2026 Univerza v Mariboru predseduje Rektorski konferenci Republike Slovenije, telesu, ki združuje vse slovenske univerze. To pomeni, da bo naslednji rektor štiri leta govoril v imenu vsega slovenskega visokega šolstva pri vladnih pogajanjih, evropskih projektih in nacionalnih strateških dokumentih. To je nacionalna platforma, ki je niti župan Ljubljane nima.
Funkcija, primerljiva z županovo
Po dejanski operativni in finančni teži je rektor Univerze v Mariboru po številkah primerljiv tudi z mariborskim županom. Po obsegu investicijskega cikla v naslednjih štirih letih ga celo presega. Po geografskem obsegu vpliva sega univerza prek meja občine v sedem slovenskih krajev. Po nacionalni vplivnosti od januarja 2026 odpira polje, ki občinski politiki ni dostopno.
Razlika med obema funkcijama je sicer v demokratični legitimnosti. Župan ima neposreden mandat občanov in odgovarja mestnemu svetu ter javnosti. Rektor je poslovodni vodja avtonomne javne ustanove, ki ga izvolijo zaposleni in študenti, in odgovarja senatu in upravnemu odboru univerze. Rektor torej upravlja javna sredstva, javno premoženje in javne storitve, brez da bi mu glas namenil prebivalec mesta.
Ravno zato je toliko bolj pomembno, da Mariborčani vedo, kdo je in za kaj se zavzema.
Zakaj rektorske volitve zadevajo vsakega Mariborčana?
Odločitve nove univerzitetne uprave bodo segle daleč prek univerzitetnih hodnikov. Cene najemniških sob so neposredno vezane na to, koliko ležišč univerza zagotovi v lastnih študentskih domovih. Vsak nedograjeni dom pomeni več študentov na zasebnem trgu in višje najemnine za vse, tudi za mlade družine ali upokojence.
Smetanova ulica se bo zaradi gradnje tehničnih fakultet postopoma zaprla za promet, kar bo spremenilo dnevne poti številnih voznikov, Marprom pa bo moral preoblikovati avtobusne linije mestnega prometa, parkirišča v okolici pa bodo izginila, nadomestila jih bodo tista v garažnih hišah.
Gostinski in trgovski lokali v mestnem jedru že danes velik del prometa ustvarijo s študenti, vsak padec vpisa ali bistvene spremembe glede lokacij univerz pa se prej ali slej konkretno poznajo na blagajnah gostincev.
V torek, 12. maja, bo Univerza v Mariboru med Deanom Korošakom in Mitjo Slavincem izbrala človeka, ki bo s svojimi odločitvami oblikoval del Maribora bolj, kot bi marsikdo pričakoval od prvega moža izobraževalne ustanove.
