VIDEO: Prvo soočenje kandidatov za rektorja: Korošak in Slavinec razkrila, kako bi vodila univerzo

Na Univerzi v Mariboru bodo 12. maja potekale volitve rektorja. Za to funkcijo kandidirata redni profesor dr. Dean Korošak in redni profesor dr. Mitja Slavinec. 

V pogovoru pred volitvami na Mariborinfo sta odprla ključna vprašanja razvoja Univerze v Mariboru: od financiranja in investicij do položaja zaposlenih, študentov, umetne inteligence in vloge univerze v mestu.

Pogovor je pokazal dve različni poudarjeni usmeritvi. 

Korošak je odgovarjal predvsem skozi perspektivo sedanjega vodstva, institucionalnega razvoja, raziskovalne politike, investicijskih časovnic in vloge univerze v širših sistemskih spremembah. 

Slavinec pa je izpostavljal potrebo po bolj proaktivnem nastopu navzven, neposrednejši komunikaciji z državo, konkretnih ukrepih za študente in zaposlene ter močnejšem odpiranju univerze v okolje.

Oba kandidata sta se strinjala, da je Univerza v Mariboru močna institucija z velikim pomenom za mesto, regijo in državo. 

Univerza v Mariboru: Moč v raznolikosti, izziv v položaju

Najprej sta kandidata ocenila stanje univerze. Korošak je kot največjo moč izpostavil delovanje univerze kot enotne institucije in sposobnost povezovanja različnih članic, področij in ljudi. Kot največji izziv pa je omenil položaj Univerze v Mariboru v slovenskem akademskem prostoru in pričakovanje, da bodo novi zakoni spremenili razmerja med institucijami.

»Največja moč Univerze v Mariboru je v tem, da delujemo kot enotna inštitucija in izkoriščamo razlike med fakultetami, posamezniki, zato da v bistvu znamo najti te sinergijske učinke, ki jih potem prevedemo v neke strateške usmeritve.«

Slavinec je med največje prednosti uvrstil dejstvo, da univerza pokriva vsa znanstvena področja in da ni skoncentrirana le v Mariboru, ampak sega na velik del Slovenije. 

Posebej je poudaril še predanost zaposlenih in študentov. Kot ključno nalogo pa je izpostavil dvig univerze na višjo raven, predvsem z izboljšanjem financiranja.

»Glede tistega, kjer pa vidim, da lahko pripomorem k univerzi, predvsem s svojimi dolgoletnimi izkušnjami, znanjem in nenazadnje tudi širokim krogom povezav, ki sem si jih ustvaril, pa je, da jo dvignem na višjo raven in zagotovim stabilnejše in večje financiranje.«

Korošak o sistemskem razkoraku, Slavinec o proaktivnem pritisku

Vprašanje financiranja je bilo eno osrednjih v pogovoru. Korošak je poudaril, da je Univerza v Mariboru po svojih rezultatih in razvoju v boljšem položaju, kot kaže njeno dejansko financiranje, ter da so razmerja med institucijami odraz zastarelega stanja.

Pri tem je posebej opozoril na neskladje med dejansko raziskovalno uspešnostjo in financiranjem.

»Na mnogih znanstvenih področjih je Univerza v Mariboru celo uspešnejša kot Univerza v Ljubljani, kar kaže na en popoln razkorak med tem, kako je Univerza v Mariboru financirana in koliko dejansko producira in prispeva k slovenski znanstveni produkciji.«

Ob tem je izpostavil še novo obdobje pogajanj o prihodnjem financiranju univerze in potrebo, da univerza pri tem nastopi z vsemi argumenti in celotnim notranjim znanjem.

Slavinec je bil pri financiranju bolj neposreden. Ocenil je, da zgolj opozarjanje ni dovolj in da bo morala univerza nastopiti bolj proaktivno, z lastnimi razvojnimi predlogi, močnejšo prisotnostjo v Ljubljani in širšo podporo.

»Da je treba biti proaktiven pri komunikaciji z vlado, z odločevalci. In zaradi tega sem tudi napovedal projektno pisarno v Ljubljani, ki ne bo samo pomagala pri pisanju projektov, ampak bo tudi proaktivno sodelovala pri njihovem nastajanju, pri komunikaciji z ministrstvi.«

Poleg tega je poudaril še potrebo po vključevanju študentov, sindikatov, lokalnih skupnosti, županov in drugih deležnikov v skupen pritisk za bolj pravično financiranje Univerze v Mariboru.

Slavinec o pripravi projektov, Korošak o največjem investicijskem ciklu

Velik del razprave je bil namenjen investicijam. Slavinec je izpostavil, da mora univerza svojo 'domačo nalogo' opraviti sama, predvsem s pravočasno pripravljeno projektno dokumentacijo, gradbenimi dovoljenji in pripravo projektov za proračunske uvrstitve.

»Komaj takrat se iz obljub in načrtov preide v tisto fazo, ki je v realizaciji.«

Kot prioriteti je omenil izgradnjo tehniških fakultet in trojček fakultet na Koroški cesti, ob tem pa še potrebo po sodelovanju z lokalnimi skupnostmi.

Korošak je odgovor zasnoval širše. Poudaril je, da je Univerza v Mariboru v največjem investicijskem ciklu v svoji zgodovini in da ne gre več za projekte na papirju, ampak za projekte v teku. Navedel je projekt Inovum, prizidek Fakultete za zdravstvene vede, arhitekturni natečaj za kemijo in strojništvo, investicije v raziskovalno infrastrukturo in novo stavbo Medicinske fakultete.

»Univerza v Mariboru je v največjem investicijskem ciklu v svoji zgodovini. Trenutno imamo za več kot pol milijarde evrov sredstev, ki se investirajo v Univerzo v Mariboru do leta 2030.«

Ob tem je poudaril, da je ključna naloga novega rektorja predvsem učinkovito vodenje časovnic, črpanje kohezijskih sredstev in izvedba že začetih procesov.

Mednarodnost kot nujnost

Oba kandidata sta se zavzela za mednarodno odprto univerzo, vendar sta poudarila različne pristope.

Korošak je izpostavil dvojno odgovornost univerze: po eni strani omogočanje mednarodnih izkušenj študentom in zaposlenim, po drugi strani pa vključevanje v konkretne konzorcije, investicije in razvoj novih programov. Posebej je omenil pripravo programa s področja jedrske energetike v angleškem jeziku.

»Ta mednarodna internacionalizacija, če lahko temu tako rečemo, je ena od ključnih komponent vsake moderne javne univerze.«

Slavinec je mednarodnosti namenil organizacijski poudarek. Napovedal je prorektorja za sodelovanje s tujino in ocenil, da je mednarodno sodelovanje na univerzi sicer močno, a preveč razpršeno po članicah.

»Napovedujem prorektorja za sodelovanje s tujino, saj se mi zdi to tako pomembno področje, da mora biti organizirano.«

Dodal je še, da bi si študenti želeli več možnosti za izmenjave zunaj Evropske unije in da je prav mednarodna izkušnja tista, ki študentom daje dodatno vrednost.

Manj administracije, več podpore osnovnemu poslanstvu

Pri vprašanju administrativne obremenitve zaposlenih je Korošak poudaril, da to breme čutijo vsi deli univerze, tudi vodstvo, ter da mora biti vse, kar ni neposredno pedagoško in raziskovalno delo, organizirano kot podpora osnovnemu poslanstvu.

»Mi opravljamo dve javni službi: raziskovalno dejavnost in izobraževalno dejavnost na javni službi, ki jo opravljamo, in to je naš fokus. Ostale stvari morajo biti urejene tako, da so v podporo tej dejavnosti in da nas pri tem ne ovirajo.«

Slavinec pa je govoril bolj operativno. Opozoril je, da ne bodo uvajali nobenega novega birokratskega opravila, ki ni zakonsko zahtevano, in napovedal učinkovitejši rektorat kot servis članicam ter uporabo umetne inteligence in digitalnih orodij za rutinske naloge.

»Rektorat mora biti učinkovit servis vsem zaposlenim po fakultetah, nenazadnje tudi na rektoratu, tako kot rektor mora biti učinkovit servis vsem svojim dekanom, dekanicam in tistim, s katerimi sodeluje.«

Kolektivna pogodba in vloga sindikatov

V delu o izvajanju kolektivne pogodbe sta oba kandidata poudarila vlogo sindikatov kot partnerjev pri uveljavljanju pravic zaposlenih in pridobivanju ustreznih sredstev.

Slavinec je napovedal, da bo pri nekaterih vprašanjih začel postopno, a takoj, pri tem pa izpostavil tudi sobotno leto in sredstva za individualno raziskovalno delo. Njegov ključni poudarek je bil:

»Postopno, ampak vsaj začeli pa bomo sigurno takoj.«

Korošak pa je izpostavil skupen interes univerze in sindikatov ter dejstvo, da je za izpolnjevanje vseh zakonskih obveznosti odločilno predvsem ustrezno financiranje.

»Zelo lahko je izpolnjevati vse zahteve, če so na voljo ustrezna sredstva, in tu je ključna skupna točka.«

Slavinec s konkretnimi ukrepi, Korošak z enotno izkušnjo po vseh članicah

V razpravi o študentih je Slavinec nastopil z vrsto konkretnih napovedi: daljši odpiralni čas čitalnice ČUK, večjo skrb za študentske domove, ustanovitev fundacije za štipendije, več podpore študentskim svetom in več povezovanja med študenti različnih fakultet.

»Univerza je zaradi študentov sicer bi bili inštitut, in tega se moramo zavedati.«

Korošak pa je poudaril kakovost študijskih programov, vključevanje študentov v raziskovalno delo, pomen obštudijskih dejavnosti ter posebej še enakost študijske izkušnje med vsemi lokacijami Univerze v Mariboru.

»Želim si, da je študijska izkušnja kateregakoli študenta Univerze v Mariboru enaka, ne glede na to, kje študira.«

Kako več študentov pritegniti k odločanju?

Pri vprašanju nizke udeležbe študentov na volitvah je Korošak poudaril predvsem stalno komunikacijo z mladimi in vključevanje študentov v projekte, dogodke in soustvarjanje univerze.

»Da pokaže zmeraj, kadarkoli lahko, v kateremkoli projektu, dogodku, da so študenti glavnina, središče te univerze in jih na ta način pritegne v soodločanje.«

Slavinec pa je poudaril, da rektorja študenti pogosto sploh ne občutijo neposredno, zato mora vodstvo nastopiti s konkretnimi ukrepi, odprtim sodelovanjem in pripravljenostjo poslušati njihove predloge.

»Prav ta pogovor, prav to odprto sodelovanje je tisto, ki ga bom nadaljeval tudi v prihodnje.«

Umetna inteligenca: Slavinec o praktični uporabi, Korošak o treh vlogah univerze

V sklepnem vsebinskem delu je bila v ospredju umetna inteligenca. Slavinec jo razume kot orodje, ki se ga univerza ne sme bati, ampak se ga mora naučiti uporabljati in ga prenašati v izobraževanje, gospodarstvo in lastno upravljanje.

»Umetne inteligence se ne smemo bati, ker se mnogokrat novih stvari ljudje tako malo s strani lotijo.«

Poudaril je še potrebo po etični uporabi umetne inteligence ter po tem, da Slovenija pri njej ne bi bila le sledilec.

Korošak pa je predstavil širši okvir: univerza je po njegovih besedah obenem razvijalec umetne inteligence, uporabnik teh orodij in institucija, ki mora razmišljati o njihovi vlogi v družbi. Posebej je poudaril javno odgovornost univerze, da pomaga pri razumevanju sprememb, ki jih ta tehnologija prinaša.

»Univerza v Mariboru v bistvu v odnosu do, recimo temu, zdaj umetne inteligence, uporabimo to besedo za vse, kar je na tem področju, ima nekako tri vloge.«

Odprtost, regija in identiteta univerzitetnega mesta

V zadnjem vsebinskem sklopu je Slavinec poudaril, da mora biti Univerza v Mariboru povezovalni center intelektualnega potenciala regije in odprta institucija, na katero se bodo obračali tako gospodarstvo kot drugi podsistemi družbe.

»Univerza v Mariboru je največji intelektualni potencial v celotni kohezijski regiji.«

Korošak pa je odgovor zastavil širše: po njegovem Maribor danes je univerzitetno mesto, a ostajajo še rezerve. Univerzo vidi kot ključno vozlišče družbenega omrežja v mestu in širše, obenem pa kot povezovalca mreže univerzitetnih mest tam, kjer so prisotne njene članice.

»Maribor danes živi kot univerzitetno mesto, a so tukaj tudi seveda rezerve.«

Ob tem je opozoril še na šport, umetnost, kulturno infrastrukturo in sodelovanje z Mestno občino Maribor.

Kakšna bo univerza čez deset let?

Za konec sta kandidata odgovorila še na vprašanje o prihodnji podobi univerze.

Korošak jo vidi kot še boljšo, odgovorno, prijazno in v prihodnost usmerjeno institucijo z odlično infrastrukturo, raziskovalno opremo in še močnejšo vlogo v družbi.

»Univerza v Mariboru bo še boljša, odgovorna, prijazna, naravnana v bodočnost.«

Slavinec pa je prihodnost univerze opisal kot odprto, s skupnostjo povezano institucijo, ki bo usmerjena v študente, zaposlene, medsebojno zaupanje in zadovoljstvo obeh skupin.

»Osebno si bom pa prizadeval za odprto univerzo, povezano z lokalnimi skupnostmi, usmerjeno v svoje študente in vse zaposlene.«