Kandidatna lista za novega rektorja bo kratka. Na njej bosta le dva kandidata - Dean Korošak in Mitja Slavinec. Kdo sta in kako bodo sploh potekale volitve, ki bodo v maju?
Sedanji rektor Zdravko Kačič se po osmih letih 19. junija poslavlja s položaja prvega moža druge največje univerze v Sloveniji. Volitve novega rektorja Univerze v Mariboru bodo potekale v torek, 12. maja 2026. Če v prvem krogu noben kandidat ne bo prejel potrebne večine, bodo drugi krog izvedli 21. maja.
V tekmo za desetega rektorja se podajata sedanji prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Dean Korošak in redni profesor fizike na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru in nekdanji dekan fakultete Mitja Slavinec.
A kako volitve rektorja sploh potekajo?
Kdo ima volilno pravico?
Po sklepu o razpisu volitev imajo volilno pravico tri skupine:
- visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci,
- študenti,
- drugi zaposleni delavci.
Največjo težo imajo pedagoški in raziskovalni delavci, ki predstavljajo 60 odstotkov vseh glasov. Študenti prispevajo 20 odstotkov, enak delež pa pripada tudi drugim zaposlenim, med katerimi so administrativno-tehnični delavci in zaposleni v podpornih službah.
Glasovanje poteka na fakultetah
Volitve so splošne, tajne in neposredne. Glasovanje poteka na fakultetah, kjer posamezne skupine oddajo glasove, ti pa se nato preračunajo glede na vnaprej določene deleže in združijo na ravni univerze.
Vsaka skupina prispeva svoj polni delež glasov, ne glede na volilno udeležbo.
Za izvolitev v prvem krogu mora kandidat zbrati več kot polovico uteženih glasov. V nasprotnem primeru se v drugi krog uvrstita dva kandidata z najboljšim izidom.
Oba kandidata z močno podporo akademske skupnosti
V volilni tekmi za rektorja Univerze v Mariboru bosta kandidirala Dean Korošak in Mitja Slavinec, ki v kampanjo vstopata tudi z izrazito podporo akademske skupnosti.
Slavinca je s podpisi podprlo 175 predstavnikov z vseh fakultet Univerze v Mariboru, med njimi 89 rednih profesorjev, 39 izrednih profesorjev in 56 docentov.
Korošak je bil za kandidata predlagan s strani treh fakultetnih senatov – Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Fakultete za energetiko – ter ima podporo 64 rednih profesorjev in 44 izrednih profesorjev in 69 docentov.
Slavinec stavi na izkušnje in podporo »od spodaj«
Slavinec je redni profesor fizike na Fakulteti za naravoslovje in matematiko. V preteklosti je bil tudi poslanec državnega zbora ter državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Ob predstavitvi kandidature je poudaril: »Moja 35-letna akademska pot - od asistenta do rednega profesorja in dekana - dopolnjena z izkušnjami poslanca v državnem zboru ter državnega sekretarja za visoko šolstvo in znanost, mi omogoča edinstven vpogled v delovanje sistema.« Dodal je, da razume, »kako avtonomijo univerze povezati z državno strategijo v prid skupnemu napredku.«
V svojem programu med drugim napoveduje podvojitev sredstev za študentski svet, ustanovitev fundacije za štipendije, okrepitev športa na univerzi ter administrativno razbremenitev zaposlenih.
»Za kandidaturo sem se odločil po tehtnem razmisleku in pogovoru z mnogimi kolegicami in kolegi, ki so me k temu spodbujali in mi izrekli tudi formalno podporo,« je povedal na novinarski konferenci. Ob tem je izpostavil: »Nisem zaprosil senata nobene fakultete za formalno podporo, ampak sem ubral drugo pot, od spodaj navzgor. Na ta način tudi kažem, da bom rektor celotne univerze.«
Korošak poudarja stabilnost in razvoj
Korošak, ki velja za kandidata sedanjega vodstva univerze, opravlja funkcijo prorektorja za znanstvenoraziskovalno dejavnost, je redni profesor in vodja katedre za aplikativno fiziko na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Med drugim je aktivno sodeloval pri zasnovi koncepta in razvoja Inovativne odprte tehnologije, predhodnika projekta Innovum.
Mandat prorektorja je nastopil julija 2022 in se mu izteče 4. julija letos.
Ob napovedi kandidature je poudaril podporo kolegov: »Ta široka podpora me prepričuje, da je odločitev pravilna.«
V svojem programu izpostavlja ohranjanje stabilnega, spoštljivega in vključujočega akademskega okolja, ki temelji na zaupanju in odprti komunikaciji. Med prioritetami navaja tudi posodobitev študijskih programov, uvajanje sodobnih učnih pristopov ter večje vključevanje študentov v raziskovalno delo ob krepitvi mentorske in tutorske podpore.
