Na Rektoratu Univerze v Mariboru so rektor in prorektorji predstavili aktualne projekte, razvojne usmeritve ter izzive na področju raziskav in velikih investicij.
Na Rektoratu Univerze v Mariboru je danes potekal prvi zajtrk z novinarji. Kot je bilo napovedano v vabilu, je bil dogodek priložnost za neposreden pogovor z vodstvom univerze ter vpogled v aktualne dosežke, razvojne načrte in najnovejše projekte Univerze v Mariboru.
Na dogodku so sodelovali Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, Maja Modic, prorektorica za študijsko dejavnost, Dean Korošak, prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost, ter Miralem Hadžiselimović, prorektor za infrastrukturo.
Kačič: nagrada za pedagoško odličnost
Rektor Zdravko Kačič je med kazalniki uspešnosti izpostavil raziskovalno delo in uvedbo nagrade za pedagoško odličnost na Univerzi v Mariboru, ki se je po njegovih besedah med zaposlenimi 'zelo dobro prijela' in ima zelo pozitiven odziv, zato jo bo v prihodnosti smiselno tudi nadgraditi.
Na znanstveno-raziskovalnem področju je poudaril, da je Univerza v Mariboru druga največja raziskovalna inštitucija v Sloveniji po številu registriranih raziskovalcev in raziskovalnih skupin, a da financiranje temu trenutno ne sledi. Kot nujno je označil premike tudi v smeri dopolnitev zakonodaje.
Pri tem je omenil, da je zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti zagotovil stabilno financiranje in uvedel javno službo na področju raziskovanja, obenem pa prepoznal avtonomijo univerz. Kačič je dodal, da ostaja več odprtih vprašanj zaradi »še ne celovitega razumevanja tako imenovanega lump sum financiranja« in mehanizmov, ki morajo biti temu pridruženi.
Po njegovih besedah Univerza v Mariboru v zadnjih treh letih vlaga veliko truda, da bi to razumevanje prišlo tudi na institucije, odgovorne za financiranje in vrednotenje javne službe.
Raziskovalna infrastruktura
Rektor je izpostavil tudi raziskovalno infrastrukturo. Po njegovih besedah je bila prva nadgradnja raziskovalne infrastrukture RIOM »zaključena leta 2023, skupna vrednost je bila skoraj 29 milijonov evrov«, izvajali pa so jo med leti 2019 in 2023.
»Rezultat so vrhunski raziskovalni laboratoriji z zmožnostmi tudi na evropski in svetovni ravni.«
O infrastrukturnem področju je Kačič dejal, da ga vodijo pod imenom Platforma INNOVUM in da investicije, ki tečejo, dosegajo 100 milijonov evrov, pri čemer je znotraj tega tudi nadgradnja raziskovalne infrastrukture RIOM 2 v višini 25 milijonov evrov.
Po Kačičevih besedah bodo te investicije omogočile dodatno gradnjo na kakovosti in predvsem visokotehnološkim podjetjem razvoj produktov, ki lahko prispevajo k dvigu dodane vrednosti v Sloveniji.
Kot pomembno je poudaril še, da je univerza pridobila finančna sredstva v okviru zakona o vlaganju na področju zdravstva za investicije v infrastrukturo Medicinske fakultete in Fakultete za zdravstvene vede.
Fakulteta za zdravstvene vede po njegovih besedah faze projekta že izvaja in »počasi zaključuje«, za Medicinsko fakulteto pa potekajo intenzivne priprave dokumentacije. Kačič je dodal, da računajo, da bodo investicije izvedene tako, »da bo do konca tega desetletja tudi te investicije mogoče izvesti«.
Za konec je rektor poudaril, da so projekti v izvajanju, a da »dokler ne bomo dočakali rezanja trakov na sami otvoritvi, seveda nič ni zajamčeno«.
Pilotni projekti, mikrodokazila, študentsko središče in pedagoška mreža
Prorektorica Maja Modic je predstavila zaključek pilotnih projektov, ki so se po njenih besedah končali s koncem prejšnjega leta, trenutno pa so v fazi poročanja. Poudarila je, da učinki ne smejo in se ne bodo zaključili s koncem projektov, saj gre za vpeljavo različnih metod poučevanja in učenja, povezanih tudi s trajnostnim razvojem.
Med cilji je navedla tudi cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov, ki predvidevajo, da se učeči do leta 2030 izpopolnijo na področju trajnostnega razvoja skupaj z digitalnimi kompetencami. Kot konkretne poudarke v smernicah je naštela zeleni prehod, trajnostni prehod, digitalne kompetence in mikrodokazila v smislu vseživljenjskega učenja.
O mikrodokazilih je povedala, da imajo vzpostavljen ekosistem, podprt z zakonodajo in Nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu, in da so že v fazi akreditacije mikrodokazil, ki jih bodo po izobraževanjih in preizkusih znanja izdajali kot javne listine.
Modic se je ustavila še pri študentskem središču, ki je namenjeno študentom in kandidatom za študente – kot vstopna točka za informacije pred vpisom, med študijem in ob prehodu na trg dela.
Med temami je naštela učno pomoč, učne strategije, finančno pismenost, vključevanje v raziskovalno in projektno delo, duševno zdravje ter kompetence za zeleni in digitalni prehod. Kot primer sistemske ureditve je omenila tutorstvo.
Predstavila je tudi pedagoško mrežo, namenjeno visokošolskim učiteljem in sodelavcem, kot skupnost za deljenje izkušenj in reševanje pedagoških izzivov (tudi prek okolja Microsoft Teams), zlasti kot pomembno podporo za nove sodelavce.
Pri doktorskem študiju je povedala, da so v okviru doktorske šole v zadnji prenovi zagotovili, da vse članice UM izpolnjujejo minimalne standarde doktorske šole, prenova pa se je postopno zaključila z razpisom za študijsko leto 2022/23. Dodala je, da izvajajo usposabljanja za študente, delavnice za mentorje, delavnice za razvoj prenosljivih znanj ter redno evalvirajo doktorski študij. Omenila je tudi akcijski načrt in petletne akcijske načrte članic.
Modic je izpostavila še, da so v sodelovanju s partnerskimi univerzami v okviru konzorcija Atena začeli z organizacijo mednarodne doktorske konference in da beležijo pozitiven odziv doktorskih študentov iz Evrope.
Ob koncu je podrobneje opisala tudi nagrado za pedagoško odličnost: podeljuje se 5. oktobra na svetovni dan učiteljev, po ena glavna nagrada za visokošolske učitelje in po ena za visokošolske sodelavce na dveh področjih, nominacije pa lahko podajo skupina treh študentov, senat fakultete, vodja študijskega programa ali študentski svet. Poudarila je, da imajo študenti pomembno besedo pri evalvaciji nominacij.
Preobrazba raziskovalnega sistema
Prorektor Dean Korošak je dejal, da je v zadnjih štirih letih kot prorektor vodil preobrazbo raziskovalnega sistema UM. Poudaril je vstop v sistem stabilnega financiranja in navedel obseg raziskovalnega sistema: več kot 1300 raziskovalcev, 111 raziskovalnih skupin, 51 raziskovalnih programov.
Povedal je, da so vzpostavili pravni in organizacijski okvir, pripravili »prvo zunanjo evalvacijo po merilih ARIS« in gradijo sistem samoevalvacije na raziskovalnem delu.
Med prioritetnimi področji je naštel: umetna inteligenca v biomedicini, materiali in tehnologije, ter dediščinska znanost in podnebne spremembe.
Korošak je dejal, da so uvedli sistem inovativnih spodbud v obliki programskih in kreativnih jeder, povečali mednarodno prisotnost in navedel, da je število evropskih projektov v okviru programa Horizon naraslo na 44, število mednarodnih razvojnih projektov pa na 220. Dodal je, da so se prijave na razpise Evropskega raziskovalnega sveta podvojile.
O infrastrukturnih premikih je povedal, da nadaljujejo nadgradnjo raziskovalne infrastrukture z RIUM 2, in omenil sofinanciranje v okviru mednarodnega konzorcija (Tehniška univerza v Gradcu, Sinhrotron Elettra v Trstu, Univerza na Primorskem in UM), vključno z državnimi sredstvi za vzpostavitev žarkovne linije na Sinhrotronu.
Korošak je poudaril tudi vstop v evropski projekt Slovenske tovarne umetne inteligence in dodal, da so skupaj z drugimi slovenskimi partnerji vključeni v razvoj novega superračunalnika, ki bo postavljen v Mariboru v bližini Dravskih elektrarn. Omenil je sprejem politike odprte znanosti, mrežo ambasadorjev in podatkovnih skrbnikov ter pristop k Barcelonski deklaraciji in koaliciji KOARA.
Govoril je tudi o komisiji za inovacijsko dejavnost ter podpori raziskovalcem pri zaščiti in prenosu intelektualne lastnine, vključno z odcepljenimi in zagonskimi podjetji, ter o Festivalu znanosti in umetnosti.
Izpostavil je vključevanje študentov v raziskovalno delo in podporo, ki jim jo nudijo (mentoriranje, delavnice, karierno svetovanje), ter mehanizme za ustanavljanje zagonskih podjetij, namenjene študentom. Omenil je, da so v mandatu izvedli več kot 12 raziskovalnih zajtrkov ter letos 78 ciljno usmerjenih delavnic, razvili podporni sistem za prijavitelje na ključne razpise (od Marie Curie do ERC) in utrdili kadrovsko strategijo. Omenil je tudi evropsko listino za raziskovalce (HR and Research).
Korošak je ob koncu povedal še, da je senat Univerze v Mariboru pred enim tednom sprejel sklep o razpisu rektorskih volitev in da se je odločil, da bo kandidiral za rektorja Univerze v Mariboru. Ob tem je navedel, da ga je kot kandidata predlagal senat njegove članice, Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, ter da je prejel pisne izjave podpore več kot 130 kolegic in kolegov.
Največji investicijski cikel
Prorektor za infrastrukturo Miralem Hadžiselimović je uvodoma poudaril, da mora infrastruktura slediti pedagoški odličnosti in raziskovalnemu delu, univerza pa da prihaja v obdobje največjega investicijskega ciklusa.
Izpostavil je, da je infrastruktura univerze v povprečju več kot 60 let stara in da so nekatere članice prerasle obstoječe zmogljivosti – posebej je omenil tehniške fakultete in trojček fakultet na Koroški. Po njegovih besedah ne morejo graditi zgodbe naprej brez resnega pristopa k infrastrukturnim projektom.
Predstavitev je navezal na investicije znotraj platforme INNOVUM in pojasnil, da Tehnološki inovacijski center UM sestavljajo trije stebri, pri čemer je govoril predvsem o drugem stebru – načelu odprtega dostopa do javne raziskovalne infrastrukture.
Poudaril je, da za preboj regije in višjo dodano vrednost gospodarstva potrebujejo močan inovacijsko-podjetniški ekosistem.
Po njegovih besedah investicije, ki jih bodo zapeljali in se delno že izvajajo, skupaj znašajo 145,3 milijona evrov – za stavbe in raziskovalno opremo. Med konkretnimi projekti je omenil:
- Fakulteto za logistiko v Celju (kupljena stavba, aktivnosti tečejo),
- gradnjo prizidka Fakultete za energetiko,
- prenovo objekta Centra odličnosti za fotonske mikro- in nanoelektronske tehnologije (investicija v teku; zaključek pričakujejo v štiri do pet mesecih),
- ter sklop tehniških fakultet.
V nadaljevanju je govoril tudi o investicijah, ki jih peljejo skladno z novo ureditvijo visokošolskega zakona (tretji, infrastrukturni steber financiranja) in možnostih umeščanja izobraževalne infrastrukture v kohezijski program v okviru cilja politike 4; ta investicija je bila ocenjena na 91,5 milijona evrov.
Posebej je izpostavil investicije s področja zdravstva. Spomnil je, da se je država z zakonom za investicije na področju zdravstva odločila nameniti 1,9 milijarde evrov, tudi za izobraževalno infrastrukturo. Univerza se je po njegovih besedah koordinirala z dvema investicijama: Fakulteto za zdravstvene vede (izvaja se) ter pripravo arhitekturnih načel za širitev Medicinske fakultete. Dodal je, da so od 250 milijonov evrov, ki so na voljo za celotni slovenski prostor na tem področju, pridobili 118 milijonov evrov.
Kot zadnjo noviteto je navedel še zagotovljeno financiranje za nujno rekonstrukcijo, prezidavo ter energetske in statične sanacije objekta Fakultete za varnostne vede v Ljubljani, kjer so se morali izseliti, ker stavba ni več varna.
Omenil je tudi študentske domove v okviru načrta za okrevanje in odpornost: dva že zaključili, tretja investicija pa se v kratkem času zaključuje.
