Zavod za varstvo narave opozarja, da Operna noč s približno 10.000 obiskovalci presega zmogljivosti Mestnega parka. Kljub opozorilom je bil park tudi letos poln odejic in obiskovalcev na zelenicah.
Če park ni namenjen posedanju na travi, druženju in uživanju v kulturi pod drevesi, čemu potem sploh je?
To vprašanje se je ob letošnji Operni noči v Mariboru zastavljalo marsikomu, še posebej po napovedih, da sedenje na travnatih površinah ne bo dovoljeno.
A pristojni opozarjajo, da težava ni v eni dekici, temveč v množici okoli deset tisoč ljudi.
Operna noč je tudi letos napolnila Mestni park v Mariboru. Kljub napovedanim strožjim pravilom in opozorilom, da posedanje na travnatih površinah ne bo dovoljeno, so obiskovalci park znova zavzeli tudi z dekicami, stoli in piknik vzdušjem.
Prav zato smo se za pojasnila glede omejitev obrnili na Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Zanimalo nas je, zakaj tako stroga priporočila, ali večurno sedenje na travi res ogroža park in kje je meja med varovanjem narave ter uporabo javnega prostora.
Operna noč presega kapacitete parka
Na zavodu pojasnjujejo, da ima Mestni park Maribor status spomenika oblikovane narave, zato zanj velja varstveni režim z jasnimi omejitvami.
»Predstavniki Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave že vrsto let opozarjamo, da dogodek kot je Operna noč, ki v Mestni park privabi 10.000 obiskovalcev, presega njegove kapacitete,« so zapisali.
Kot poudarjajo, pogoje za dogodek določata varstveni režim in upravljavske smernice za območje Mestnega parka. Zato že leta organizatorje in Mestno občino Maribor opozarjajo, da bi tako velike prireditve morali usmerjati na območja brez statusa spomenika oblikovane narave.
Kot primer navajajo Trg Leona Štuklja, ki je namensko urejen za takšne dogodke, primeren pa naj bi bil tudi Glavni trg.
Zakaj prav trava?
Zavod pojasnjuje, da je omejitev gibanja obiskovalcev na utrjene površine pogoj za izvedbo dogodka že vsa leta. Razlika je le v tem, da so organizatorji letos pogoje bolj jasno predstavili javnosti.
Po navedbah zavoda so travišča in varovalni pas dreves najbolj ranljivi deli parka.
Zato so organizatorji letos predlagali dodatno skupino ljudi, ki naj bi obiskovalce usmerjala na utrjene površine promenade in preprečevala zadrževanje na traviščih ter v varovalnem pasu dreves. To so bili tako imenovani »varuhi parka«.
Park je namenjen ljudem, a ne množici takšnih razsežnosti
Na zavodu poudarjajo, da se zavedajo pomena ravnotežja med uporabo javnega prostora in varovanjem narave. Mestni park je po njihovih navedbah namenjen druženju, posedanju in spremljanju manjših dogodkov, vendar le takšnih, ki jih spremlja za park obvladljiva količina obiskovalcev.
»Operna noč pa kot že omenjeno, kapacitete Mestnega parka močno presega,« so zapisali.
Dodajajo, da so varstveni režimi mestnih parkov v tujini podobni kot pri nas, razlike pa so predvsem pri vzdrževanju, obnovi in sanaciji parkovnih površin po dogodkih.
Vandalizem ni povezan samo z velikimi dogodki
Organizatorji so pred Operno nočjo opozarjali tudi na vandalizem, poškodovana drevesa in zlomljene klopi. Na zavodu pojasnjujejo, da Mestni park vandalizem spremlja že dlje časa, vendar po njihovih opažanjih ni povezan z večjimi dogodki, kot je Operna noč.
»Z njim se srečujemo tudi sicer,« so dodali.
Ob tem poudarjajo, da varstvo narave ne pomeni regulacije javnega prostora, temveč spoštovanje narave in predpisov, ki varujejo ohranjeno naravo sredi mesta. Ta po njihovih besedah vsakemu obiskovalcu brezplačno ponuja svoje ekosistemske storitve.
