Za stanovalce mestnega središča lahko že prihod serviserja pomeni zapleteno iskanje parkirišča, podobnih težav pa se bojijo tudi na Gregorčičevi.
Mestna občina Maribor je ob kritikah načrtovanih prenov mestnega središča že izpostavljala rezultate ankete, po kateri naj bi bili uporabniki in prebivalci že prenovljenih območij z ureditvami večinoma zadovoljni.
A Borut Ambrožič, eden od predstavnikov Civilne iniciative Maribor: Prebivalcem prijazno mesto, opozarja, da vsakodnevne izkušnje ljudi, ki na teh območjih dejansko živijo, kažejo precej drugačno sliko.
Prav izkušnje z Glavnega trga, Koroške ceste in Lenta zdaj izpostavlja tudi ob načrtovani prenovi Gregorčičeve ulice. Stanovalce namreč skrbi, da bi se lahko po zmanjšanju števila parkirnih mest in spremembi prometne ureditve tudi tam pokazale težave, ki jih na nekaterih že prenovljenih območjih poznajo danes.
Občina izpostavila zadovoljstvo, Ambrožič do ankete kritičen
Kot smo na Mariborinfo že poročali, je občina zadovoljstvo preverjala med stanovalci ter drugimi uporabniki prenovljene Cafove ulice, Koroške ceste z Glavnim trgom in Lenta.
K sodelovanju so bili povabljeni vsi stanovalci in lastniki oziroma najemniki poslovnih prostorov, razdeljenih je bilo 964 povabil, anketo pa je do konca izpolnilo 70 ljudi. Med njimi jih je 52 oziroma 74,29 odstotka odgovorilo, da jim je nova ureditev bolj všeč kot prejšnja.
Ambrožič je do takšnega prikazovanja rezultatov kritičen predvsem zaradi majhnega števila sodelujočih v primerjavi s številom razdeljenih povabil. Obenem opozarja, da podatek o splošnem zadovoljstvu ne pokaže nujno težav, s katerimi se prebivalci srečujejo v vsakdanjem življenju.
Tudi v odprtih odgovorih občinske ankete so nekateri sodelujoči izpostavljali prav praktične izzive, med njimi dostop, parkiranje in dostavo.
»Skoraj vsi, s katerimi se pogovarjamo, absolutno sploh ne nasprotujejo ukinitvi prometa, konkretno na Koroški cesti pa Glavnem trgu. Ampak neživljenjskim rešitvam režima dostopa,« pojasnjuje.
Ko že obisk serviserja zahteva načrtovanje dan prej
Kot enega najbolj nazornih primerov izpostavlja življenje na Glavnem trgu.
Pojasnjuje, da lahko že povsem običajen obisk serviserja ali obrtnika postane zapleten. Če mora ta s seboj prinesti težje orodje, potrebuje prostor za službeno vozilo čim bližje stanovanju.
Po Ambrožičevih besedah mora stanovalec zato včasih že večer prej čakati, da se na bližnjem parkirišču ob Delavski hranilnici sprosti parkirno mesto, tam pustiti svoj avtomobil in plačati parkirnino. Naslednje jutro se mora s serviserjem dogovoriti za točno uro prihoda, svoje vozilo umakniti in parkirno mesto prepustiti njegovemu avtomobilu.
»To so življenjski izzivi, ki bi absolutno zahtevali drugačno rešitev,« opozarja.
Prav to je po njegovem ena od stvari, ki se pri prenovah mestnega središča pogosto izgubijo. Ne gre samo za vprašanje, ali je prostor po prenovi lepši, ampak tudi za to, kako v njem potekajo povsem vsakdanja opravila.
Zdaj jih skrbi, da se bo zgodba ponovila na Gregorčičevi
Prav zaradi takšnih izkušenj so stanovalci toliko bolj zaskrbljeni zaradi napovedane prenove Gregorčičeve ulice, Trga generala Maistra ter delov Tyrševe ulice in Ulice heroja Staneta.
Na širšem območju je danes 185 parkirnih mest, po prenovi pa naj bi jih bilo 85 manj.
Ambrožič poudarja, da stanovalci prenovi sami po sebi ne nasprotujejo. Njihov glavni pomislek je, kaj bo zmanjšanje števila parkirnih mest pomenilo za ljudi, ki na tem območju dejansko živijo.
Kot pravi, je iskanje prostega parkirnega mesta težava že danes. V popoldanskem in večernem času jih poleg stanovalcev zasedajo tudi obiskovalci središča mesta.
Po njegovih besedah nekateri stanovalci že zdaj tudi po pol ure krožijo po območju in čakajo, da se kakšno mesto sprosti.
»Mi smo za prenovo, ampak ne tako čez noč, pač pa najprej najti rešitev za prebivalce ali pa deležnike, ki se jih to najbolj tiče, potem pa iti v prenovo,« poudarja.
Dovolilnica brez prostega mesta stanovalcem ne pomaga
Civilno iniciativo med drugim skrbi, da bodo prebivalci po prenovi sicer še vedno lahko kupili dovolilnico za parkiranje v svoji coni, vendar bi bilo parkirnih mest tako malo, da jim ta v praksi ne bi veliko pomagala.
Kot opozarja Ambrožič, dovolilnica sama po sebi namreč ne zagotavlja prostega parkirnega mesta.
Zato so občini predlagali, da bi bila vsaj nekatera obstoječa parkirišča na Gregorčičevi namenjena izključno prebivalcem tega območja. Ambrožič pri tem izpostavlja primer Gradca, kjer poznajo ureditve, pri katerih so določena parkirna mesta rezervirana za prebivalce posamezne ulice.
Civilna iniciativa ne razume, zakaj podobne možnosti občina ne bi preverila tudi v Mariboru.
Garaže, o katerih se govori že desetletja
Mestna občina Maribor je ob načrtovani prenovi kot del prihodnjih rešitev omenjala tudi garažne hiše, vendar so stanovalci do teh napovedi skeptični.
Ambrožič kot primer navaja garažno hišo pod Glavnim trgom, o kateri se govori že več desetletij.
Po njegovih besedah poznajo celo primer stanovalke, ki je stanovanje na Glavnem trgu pred približno 35 leti kupila ravno zaradi napovedi, da bo tam nekoč zgrajena podzemna garaža.
Zato prihodnjih garaž po njegovem ni mogoče obravnavati kot konkretno nadomestilo za parkirna mesta, ki bi bila ukinjena že ob prenovi Gregorčičeve.
Poleg tega se odpira vprašanje cene. Civilna iniciativa se boji, da bi morali stanovalci za prostor v bodočih garažah plačevati običajne tržne mesečne najemnine.
Drevesa bi zasadili tudi na dvoriščni strani
Stanovalci po Ambrožičevih besedah ne nasprotujejo niti načrtovani ozelenitvi ulice, imajo pa drugačen predlog, kam bi bilo mogoče umestiti vsaj del novih dreves.
Izpostavlja dvoriščno stran stavb ob Gregorčičevi, kjer je bilo pred časom odstranjenih šest posušenih dreves, nekatera preostala pa so po njegovih besedah prav tako v slabšem stanju.
Ker tam poteka javna pešpot v občinski lasti, vidi možnost za novo zasaditev vzdolž tega območja.
Bolj kritičen je do zamisli, da naj bi se na Gregorčičevi ustvarjal nov prostor za druženje in preživljanje prostega časa. Kot opozarja, gre za izrazito stanovanjsko območje, zato bi bilo treba ob načrtovanju nove ureditve upoštevati tudi mir prebivalcev, predvsem v večernem in nočnem času.
Tudi arhitektka opozorila na vključevanje stanovalcev
Na način predstavljanja načrtovane prenove je opozorila tudi članica sveta Mestne četrti Center in arhitektka Alenka Debenjak. Iz zapisnika 13. redne seje sveta Mestne četrti Center je razvidno, da je Debenjakova opozorila na razliko pri obveščanju stanovalcev Tyrševe in Gregorčičeve ulice.
Kot je navedla, je Mestna občina Maribor prenovo Tyrševe ulice stanovalcem predstavila v Vetrinjskem dvoru, čeprav je po njenem večji del načrtovane prenove namenjen prav Gregorčičevi ulici. Stanovalci Gregorčičeve, ki so si prav tako želeli predstavitve, pa po njenih besedah niso bili uslišani.
Debenjakova je na seji ponovno izpostavila tudi več pomislekov glede načrtovane ureditve, med drugim zožanje mestne vpadnice, dajanje prednosti mladim kolesarjem, potrebo stanovalcev po parkirnih prostorih ter vpliv praznjenja načrtovanih podzemnih kesonov na pretočnost ulice.
Civilna iniciativa zato vztraja, da bi morali biti stanovalci v pripravo rešitev vključeni še pred začetkom gradnje, ne šele takrat, ko so ključni elementi projekta že določeni.
