Arheološke raziskave ob prenovi Langerjeve vile v Mariboru so potrdile, da se prazgodovinsko grobišče širi tudi južno od Mladinske ulice. Na razmeroma majhni površini so arheologi odkrili štiri nove žgane grobove, presenetilo pa jih je še eno odkritje.
Prenova Langerjeve vile na Mladinski ulici 29 v Mariboru je prinesla nova arheološka odkritja. Raziskovalci Skupine Stik so na razmeroma majhni površini doslej odkrili štiri nove žgane grobove.
Arheološke raziskave potekajo sočasno z gradbenimi in rekonstrukcijskimi deli od konca leta 2024, zaključiti pa naj bi jih v letu 2026.
Vila stoji na območju prazgodovinskega grobišča
Langerjevo vilo so leta 1843 zgradili kot primestno rezidenco glažutarja Jožefa Langerja.
Stavba stoji na območju zaščitene enote nepremične kulturne dediščine Maribor - Arheološko najdišče Branik. Na tem območju so že v preteklosti odkrili ostanke obsežnega prazgodovinskega grobišča iz pozne bronaste dobe.
Grobišče so delno raziskali v letih 1932 in 1933. Predvsem severno od današnje Mladinske ulice so takrat odkrili več sto žganih grobov z bogatimi pridatki.
Grobove okvirno umeščajo v čas od 10. do 8. stoletja pred našim štetjem in jih pripisujejo ruški skupini kulture žganih grobišč.
Iskali odgovor, ali grobišče sega tudi južno od Mladinske ulice
Eden glavnih namenov sedanjih raziskav je bil ugotoviti, ali se ostanki grobišča širijo tudi na območje južno od Mladinske ulice, ter morebitne ohranjene grobove ustrezno zaščititi in raziskati.
Arheologi so zato spremljali gradbeno-zemeljske posege ob prenovi vile. Ti so med drugim vključevali izkope za hidroizolacijo temeljev, komunalno infrastrukturo in nove kletne prostore.
Raziskave so njihove predhodne domneve potrdile.
Na razmeroma majhni površini so do danes našli štiri nove žgane grobove, ki jih lahko glede na grobni ritual in značilne predmete uvrstijo v sklop že znanega prazgodovinskega grobišča.
Več kot meter nasutja je pomagalo ohraniti grobove
K njihovemu odkritju je pripomogla tudi srečna okoliščina. Izvorno površino terena so med gradnjo vile in po njej prekrili z več kot meter debelimi nasutji.
Zaradi tega večina sodobnih komunalnih posegov ni segla do nivoja starejših arheoloških ostalin.
Grobove so arheologi dokumentirali na površini peščene dravske naplavine, približno 1,3 metra pod današnjo površino terena.
Zanje je značilna preprosta ovalna grobna jama z žganinskimi ostanki pokojnika in grobnimi pridatki. Med slednjimi je prevladovalo keramično posodje.
V enem grobu dve skledi, skodelici in amfora
Po ohranjenosti in številu pridatkov je posebej izstopal eden izmed štirih grobov.
V njem so našli dve skledi, skodelico s presegajočim ročajem in amforo, ki je služila kot žara. V njej je bila še ena manjša skodelica.
Med redkimi kovinskimi predmeti so odkrili tudi odlomek ožgane igle. Našli so ga v notranjosti žare, arheologi pa ga povezujejo z značilno moško nošo.
Preostali trije grobovi so bili slabše ohranjeni.
V grobu neposredno pod temeljem današnje stavbe se je ohranil značilen lonec s stožčasto oblikovanim vratom. Druga dva grobova sta vsebovala le fragmentirane ostanke posodja.
Pod tlemi še eno izjemno odkritje
Prazgodovinski grobovi pa niso edino pomembno odkritje med prenovo.
Med gradbenimi deli pri obnovi južnega dela Langerjeve vile so pod nivojem sodobnega tlaka naleteli na ostanke ogrevalnega sistema nekdanje oranžerije, ki je bila del prvotne zasnove vile.
Po navedbah Skupine Stik gre za edinstveno ohranjen ogrevalni sistem.
Sestavljal ga je opečnat kurilni kanal, speljan vzdolž zunanjih zidov prostora. Prostor je bil tlakovan z velikimi kamnitimi ploščami iz lokalnega skrilavca.
Odkrili tri faze ogrevalnega sistema
Zaradi statične učvrstitve objekta so morali del kurilnega kanala odstraniti. Pri tem so arheologi ugotovili, da je imel sistem tri gradbene faze.
Posebej zanimiv je najmlajši kanal. Del je bil zidan, del pa sestavljen iz po meri izdelanih votlih keramičnih členov.
Odkritje naj ne bi ostalo skrito pred obiskovalci. V okviru obnove Langerjeve vile je namreč predvidena rekonstrukcija izvornega stanja kurilnega kanala, celoten prostor nekdanje oranžerije pa naj bi predstavili javnosti.
