Za rektorski stolček se potegujeta redni profesor dr. Dean Korošak in redni profesor dr. Mitja Slavinec.
Na Univerzi v Mariboru bodo 12. maja potekale volitve rektorja. Za najvišjo vodstveno funkcijo univerze kandidirata redni profesor dr. Dean Korošak in redni profesor dr. Mitja Slavinec.
Danes sta oba kandidata na javni predstavitvi, namenjeni zaposlenim, študentom ter širši zainteresirani javnosti, predstavila svoja programa in odgovarjala na vprašanja občinstva.
Razvojna smer univerze do konca desetletja
Korošak je poudaril pomen mariborske univerze kot osrednje akademske institucije v regiji in širšem prostoru ter svojo vizijo umestil v razvojni okvir do leta 2030.
»Naslov mojega programa, UM 2030, ni naključen. Ne gre za seznam obljub za nekaj mesecev, ampak za razvojno smer univerze do konca desetletja,« je poudaril.
Ob tem je izpostavil, da prihajajoče obdobje prinaša ključne strateške odločitve, zlasti v povezavi z novimi šestletnimi pogodbenimi cikli financiranja raziskovalne in študijske dejavnosti ter z velikim investicijskim ciklom.
»Te volitve zato niso le izbira med programi, so izbira med različnimi predstavami o tem, kako se vodi javna slovenska in evropska univerza.
Ne odločamo le o mandatu, odločamo o razvojnih pogojih univerze za naslednje desetletje,« je dejal.
V svoji predstavitvi je izpostavil predvsem tri stebre: avtonomijo univerze, študente ter povezovanje raziskovanja in izobraževanja. Pri prvem je poudaril, da univerza ne sme biti odvisna od zunanjih pritiskov, temveč mora nastopati kot samostojna akademska institucija z jasno strategijo.
Študente je postavil v središče univerzitetnega delovanja, vendar ne kot stranke, temveč kot aktivne soustvarjalce znanja. Ob tem je opozoril tudi na pomen urejenih, a učinkovitih postopkov, ki omogočajo kakovostno delo brez nepotrebne birokracije.
Kot pomemben poudarek je izpostavil še povezovanje raziskovanja in pedagoškega dela ter napovedal bolj usklajen razvoj univerze na obeh področjih. V zaključku je poudaril, da univerza potrebuje predvsem skupnost, ki deluje povezano in odgovorno, ne pa individualnih rešiteljev.
Odprtost in povezovanje univerze z gospodarstvom
Slavinec je v svoji predstavitvi zagovarjal koncept odprte univerze, ki je tesno vpeta v lokalno in mednarodno okolje. Kot ključno usmeritev je izpostavil večjo povezljivost univerze z gospodarstvom, državo in širšo družbo.
Svojo kandidaturo utemeljuje z dolgoletnimi akademskimi in vodstvenimi izkušnjami ter izkušnjami iz državne politike. Kot pomemben element je izpostavil tudi široko podporo, ki jo je prejel znotraj univerze.
»Kandidaturo sem vložil s podpisom 180 kolegic in kolegov z vseh fakultet univerze. Na ta način želim poudariti, da bom rektor za celotno univerzo,« je dejal.
V programu napoveduje poenostavitev delovnih procesov, večjo učinkovitost in uporabo digitalnih orodij, tudi umetne inteligence, pri rutinskih administrativnih opravilih. Namen tega je razbremenitev zaposlenih in več časa za strokovno delo.
»Obljubljam, da vam ne bo treba v petek popoldne z rektorata pošiljati nalog z rokom do ponedeljka, saj spoštujem prosti čas.«
Velik del programa namenja tudi študentom, ki jih vidi kot temelj univerze. Med ukrepi je izpostavil ustanovitev univerzitetne fundacije za štipendije ter povezovanje z gospodarstvom, okrepitev študentskih svetov in večjo podporo študentskim dejavnostim.
Napovedal je tudi okrepljeno prisotnost univerze v Ljubljani in Bruslju ter vzpostavitev projektne pisarne za boljše pridobivanje sredstev in mednarodnih projektov.
V razpravi odgovarjala na vprašanja prisotnih
Kandidata sta po predstavitvah odgovarjala tudi na vprašanja iz publike, pri čemer so se dotaknili predvsem študentske izkušnje, razvoja umetnosti, položaja zaposlenih ter prihodnjih organizacijskih in tehnoloških izzivov univerze.
Pri vprašanju o tem, kaj lahko študenti še pridobijo na Univerzi v Mariboru, je Dean Korošak izpostavil, da univerza že zdaj ponuja kakovostno okolje, kar se kaže tudi v rastočem vpisu in zanimanju tujih študentov.
Kot ključno nadgradnjo vidi zgodnje vključevanje študentov v raziskovalno in projektno delo ter podporo podjetniškim pobudam, ki študentom omogočajo prve praktične izkušnje že med študijem.
Ob tem je poudaril tudi pomen ustvarjanja okolja, v katerem diplomanti ostajajo in razvijajo kariero v regiji.
Mitja Slavinec je na isto temo odgovoril bolj z vidika konkretnih izboljšav študentskega vsakdana. Med drugim je izpostavil večjo dostopnost infrastrukture, denimo knjižnic, ter pomen stalnega dialoga s študenti. Poudaril je tudi, da na tiste, ki po študiju odidejo v tujine, ne smejo gledati kot na izgubo ampak »se moramo zavedati, da so naši alumni v tujini lahko naše največje bogastvo«.
Dodal je še, da morajo študenti univerzo zapustiti z občutkom, da so bila študijska leta ena najpomembnejših izkušenj v njihovem življenju.
Na vprašanje o razvoju umetnosti na univerzi sta oba kandidata izrazila podporo krepitvi tega področja.
Slavinec je poudaril, da vidi ustanovitev umetniške akademije kot pomemben korak k večji celovitosti univerze, pri čemer bi bila naloga vodstva predvsem prepoznati in podpreti obstoječe potenciale. Korošak pa je odgovoril, da so prvi koraki na tem področju že narejeni, ter obljubil nadaljnjo podporo razvoju umetniških programov.
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi vlogi starejših, upokojenih profesorjev ter oblikam študija.
Korošak je poudaril pomen ohranjanja institucionalnega spomina in vključevanja izkušenih kadrov v akademsko življenje. Slavinec pa je poudaril predvsem ohranjanje povezanosti upokojenih profesorjev z univerzo ter njihovo vlogo kot pomembnega znanja in izkušenj, obenem pa zagovarjal prilagodljive oblike študija, ki bi bile dostopne tudi zaposlenim.
V delu razprave sta kandidata odgovarjala tudi na vprašanja o umetni inteligenci.
Slavinec je izpostavil predvsem njeno praktično uporabo v študijskem procesu ter potrebo, da jo študenti sprejmejo kot orodje, ne kot grožnjo, ter napovedal večjo integracijo v učne programe. Korošak pa je poudaril širšo vlogo univerze pri razumevanju in usmerjanju družbenih učinkov novih tehnologij ter izpostavil, da je univerza že zdaj močno vpeta v ključne nacionalne in evropske projekte na tem področju.
