Severovzhodna Slovenija se v zadnjih tednih sooča z izrazitim pomanjkanjem padavin, kar močno vpliva na kmetijsko krajino.
Sušne razmere v Sloveniji se v zadnjih tednih hitro zaostrujejo, posebej izrazite pa so v severovzhodnem delu države.
Najhuje je ravno v Podravju, kjer primanjkljaj padavin že povzroča vidne posledice tako na površju tal kot tudi na rastlinah.
Ob dodatnem vplivu vetra, ki še pospešuje izsuševanje zgornjih plasti zemlje, se razmere slabšajo praktično iz dneva v dan.
O suši ta trenutek poročajo že na vseh tipih tal, od ilovnatih v Pesniški dolini do peščenih teras na Dravskem polju, ki so suši še posebej podvržene.
Žita že kažejo znake sušnega stresa
Suša se tako že močno odraža tudi v kmetijstvu, pojasnjujejo strokovnjaki pri Kmetijsko gozdarskemu zavodu Maribor.
»Vse setve, ki se izvajajo te dni, bodo imele zaradi suše težave s kalitvijo. Nujno potrebne so minimalne padavine, vsaj za vznik,« izpostavljajo na zavodu.
Žita, pšenice in tritikale tako že marsikje kažejo vidne znake suše in se sušijo od spodaj navzgor, kar se sicer dogaja v fazi zorenja. Težave so opazne tudi pri vzniku soje in buč, medtem ko je pri ječmenu vprašljivo predvsem nalivanje zrnja.
»Ker se v poljedelstvu večinoma uporabljajo talni herbicidi, ti pa potrebujejo za delovanje vlago, bodo zato težave glede učinkovitosti herbicidov in tudi možnem fitotoksičnem delovanju na pozneje vzklike rastline,« dodaja Simona Hauptman, vodja javne službe kmetijskega svetovanja pri zavodu.
Zaradi suše manj krme
Še bolj zaskrbljujoče so razmere na travinju. Prvi odkos, ki predstavlja najkakovostnejši del krme, je po ocenah poškodovan že za okoli 50 odstotkov.
»Za višinske kmetije, lege obrnjene proti jugu so škode še višje, te kmetije bodo najbolj prizadete, dejstvo je, da se bodo živinorejske kmetije realno soočale s pomanjkanjem krme,« opozarjajo strokovnjaki.
Najbolj prizadeta so strma območja, kot sta Kozjak in Pohorje, kjer bo izpad krmne baze še izrazitejši. Poleg količine pa se slabša tudi kakovost, saj se zaradi suše povečuje delež manj hranilnih rastlin in plevelov.
Težave so očitne tudi v zelenjadarstvu, kjer profesionalni pridelovalci že vsaj dva tedna intenzivno namakajo.
»To namakanje pa je povezano z velikimi stroški, saj je večina črpalk gnanih z nafto,« izpostavljajo.
Ob tem vseeno svetujejo redno in globoko zalivanje ter uporabo pripravkov na osnovi alg ali aminokislin, hkrati pa opozarjajo še na povečan pojav škodljivcev, kot sta kapusova in čebulna muha, saj imajo ti v suhem vremenu lažje delo.
V sadjarstvu večje tržne kmetije nasade večinoma že namakajo, medtem ko se manjši pridelovalci zatekajo k ročnemu zalivanju. V sadjarstvu se suša prepleta s posledicami nedavne pozebe, končna škoda pa bo vidna po junijskem trebljenju.
Vinogradi za zdaj še niso med najbolj prizadetimi, saj ima vinska trta globlji koreninski sistem, a so ogroženi predvsem mladi nasadi.
»Če nastopi suša po sajenju vinograda in traja več tednov, lahko cepljenke brez zalivanja tudi propadejo.«
Kmetijsko gozdarski zavod Maribor tako poziva kmete, naj se za strokovno pomoč obrnejo na njihove svetovalce. Priporočajo spremljanje rednih strokovnih objav na njihovi spletni strani in naročilo na brezplačna obvestila, ki pridelovalcem pomagajo pri pravočasnem ukrepanju v teh zahtevnih razmerah.
Vremenska napoved za naše kraje ni optimistična
Vremenske napovedi agencije za okolje pa ne prinašajo olajšanja za kmete v naši regiji.
Od torka do četrtka na zahodu namreč pričakujejo večinoma od 20 do 40 milimetrov, v osrednjih krajih od pet do deset, na vzhodu pa manj kot pet milimetrov padavin.
»Sušne razmere na severu in vzhodu se bodo tako predvidoma nadaljevale in še zaostrile, saj bo jugozahodni veter dodatno osušil zemeljsko površino,« opozarjajo na agenciji.
Strokovnjaki na Kmetijsko gozdarskemu zavodu Maribor ob opozarjajo, da bi lahko prišlo do še večjih težav glede splošnega pomanjkanja vode tako za ljudi kot za živali, predvsem na območjih z lastnimi vodnimi zajetji.