Čeprav je bil predlog za posvetovalni referendum umaknjen z dnevnega reda mestnega sveta, se postopki za mariborsko sežigalnico nadaljujejo na ministrstvu, v prostorskih dokumentih, strokovnih podlagah in občinski delovni skupini.
Projekt mariborske sežigalnice, uradno predstavljen kot objekt za energijsko izrabo odpadkov Maribor, po umiku predloga za posvetovalni referendum ni obstal. Gre za načrtovano napravo, ki bi bila umeščena na območje Tabora, v bližino obstoječe komunalne infrastrukture Snage, in bi po zdajšnjih dokumentih obdelovala 50.000 ton odpadkov letno.
Projekt je povezan z državnim koncesijskim postopkom za sežiganje komunalnih odpadkov, sistemom ravnanja z odpadki v severovzhodni Sloveniji ter načrti za proizvodnjo toplote in električne energije.
V zadnjih tednih je bila javna razprava osredotočena predvsem na vprašanje, ali bodo Mariborčani o sežigalnici odločali na posvetovalnem referendumu.
Mestni svetniki so konec aprila predlog za razpis referenduma umaknili z dnevnega reda, zato glasovanja občanov za zdaj ne bo. Toda postopki, ki bodo odločali o nadaljnji usodi projekta, se nadaljujejo.
Na na okoljskem ministrstvu trenutno poteka koncesijski dialog, v pripravi so prostorske in okoljske podlage, del strokovnih elaboratov je že izdelan, občina pa vzpostavlja delovno skupino za spremljanje projekta EIOM.
Od prijave na državni razpis do pogajanj o koncesiji
Letošnji del postopka se je začel februarja, ko se je iztekel rok za oddajo prijav na državni razpis za podelitev koncesije za sežiganje komunalnih odpadkov. Za tretje prispevno območje, ki zajema Koroško, Podravsko in Pomursko statistično regijo, se je prijavilo podjetje EIOM, ki sta ga ustanovili Snaga in Energetika Maribor.
Po gradivih, pripravljenih za mestni svet, je za to območje predvidena letna količina 50.000 ton odpadkov. Od tega bi 31.000 ton spadalo v državno javno službo, dodatnih 19.000 ton pa v posebne storitve.
Načrtovana sežigalnica tako ni predvidena kot naprava za odpadke iz samega Maribora, saj je umeščena v širši državni sistem obdelave gorljivih komunalnih odpadkov iz severovzhodnega dela Slovenije.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je 10. aprila objavilo, da je zaključilo prvo fazo konkurenčnega dialoga. Ta faza je bila namenjena preverjanju sposobnosti kandidatov, kar pomeni, da koncesija še ni podeljena.
V nadaljevanju postopka se bodo obravnavale tehnične rešitve, načrtovana tehnologija, okoljska ustreznost, varnost ljudi in okolja ter pogoji koncesijske pogodbe, po zaključku pogajanj pa bodo sledile končne ponudbe in odločitev države.
Kaj je do zdaj znano o obsegu načrtovane naprave
Eden najbolj konkretnih podatkov v dosedanjih gradivih je predvidena kapaciteta naprave. Dokumenti navajajo 50.000 ton odpadkov letno, pri čemer bi večji del predstavljali odpadki v okviru državne javne službe, manjši del pa posebne storitve.
Ta razdelitev bo pomembna pri nadaljnjih razpravah o tem, kateri odpadki bi prihajali v Maribor, od kod bi prihajali in kako bi bila organizirana logistika.
Projekt je predstavljen kot objekt za energijsko izrabo odpadkov, kar pomeni, da bi odpadki služili kot vir za proizvodnjo toplote in električne energije.
V strokovnih podlagah se naprava povezuje z daljinskim ogrevanjem, zato se projekt v občinskih in projektnih dokumentih ne obravnava zgolj kot komunalna infrastruktura, temveč tudi kot del prihodnje energetske oskrbe mesta.
Ta povezava z ogrevanjem je eden glavnih argumentov zagovornikov projekta, saj naj bi naprava prispevala k stabilnejši oskrbi s toploto.
Hkrati pa prav velikost naprave, izvor odpadkov, prometne poti, emisije in lokacija ostajajo med glavnimi točkami javnih pomislekov.
Lokacija je predvidena na Taboru, ob območju Snage
V prostorskih in projektnih gradivih je sežigalnica umeščena na območje Tabora, v bližino obstoječe komunalne infrastrukture Snage oziroma območja ob železnici. Za to območje je bil že izdelan dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta, pripravljeno pa je bilo tudi okoljsko poročilo.
To poročilo je po dosedanjih informacijah še v fazi dopolnjevanja in usklajevanja s pristojnim ministrstvom. Ko bo usklajevanje zaključeno, naj bi sledili javna obravnava in javna razgrnitev.
Ta faza bo za prebivalce in mestne četrti ena ključnih, saj bodo takrat v formalnem postopku predstavljeni prostorski in okoljski dokumenti, povezani z lokacijo, vplivi, prometom in predvidenimi ukrepi.
Po umiku referenduma bo prav javna razgrnitev ena naslednjih točk, ko bo projekt znova postavljen pred širšo javnost.
Strokovni elaborati že kažejo prve obrise projekta
Del strokovnih podlag je že pripravljen. Med dokumenti so elaborati o projektiranih mejnih vrednostih emisij, energetski učinkovitosti, značilnostih lokacije in predvidenem delovanju naprave.
Ti dokumenti še ne pomenijo, da ima projekt okoljsko ali gradbeno dovoljenje, dajejo pa vpogled v izhodišča, s katerimi je EIOM nastopal v koncesijskem postopku.
Elaborat o projektiranih mejnih vrednostih emisij obravnava predvidene emisije, čiščenje dimnih plinov, učinkovitost čistilnih sistemov ter primerjavo z zakonodajo in evropskimi standardi najboljših razpoložljivih tehnik.
Ti podatki bodo pomembni pri nadaljnji razpravi o vplivih na zrak, saj se javni pomisleki že zdaj močno navezujejo na vprašanja emisij, nadzora in bližine stanovanjskih območij.
Dokumenti o energetski učinkovitosti znova navajajo načrtovano letno kapaciteto 50.000 ton odpadkov.
Naprava je v njih predstavljena kot objekt, ki bi poleg obdelave odpadkov proizvajal toploto za daljinsko ogrevanje in električno energijo, kar projekt povezuje z dolgoročnimi načrti mesta na področju energetike.
Časovnica: Kaj se je že zgodilo in kaj še sledi
Dosedanja dokumentacija kaže, da gre za projekt z večletno časovnico, pri katerem bi bil morebitni začetek obratovanja mogoč šele v prihodnjem desetletju.
Po zdajšnjih navedbah je predviden čas vzpostavitve naprave 84 mesecev, kar pomeni približno sedem let.
Ključni mejniki:
- oktober 2020: pripravljeni sta bili investicijska dokumentacija za termično predelavo odpadkov Maribor in strateški dokument o trajnostni oskrbi mesta s toploto.
- februar 2026: iztekel se je rok za oddajo prijav na razpis, po gradivih za mestni svet pa je bila za tretje prispevno območje oddana prijava družbe EIOM.
- februar 2026: mestni svet se je seznanil z informacijo o vsebini prijave na državni razpis za izbor -april 2026: ministrstvo je objavilo zaključek prve faze konkurenčnega dialoga, ki je bila namenjena preverjanju sposobnosti kandidatov.
- april 2026: predlog za posvetovalni referendum o sežigalnici je bil umaknjen z dnevnega reda mestnega sveta, zato referendum za zdaj ni razpisan.
- april 2026: občina je začela vzpostavljati delovno skupino za spremljanje projekta EIOM, med znanima predstavnikoma mestnega sveta sta Stojan Auer in Srečko Vilar.
Trenutno v teku:
- na ministrstvu se nadaljuje koncesijski postopek, v katerem bodo sledila vsebinska usklajevanja o tehnologiji, okoljski ustreznosti, pogodbenih pogojih in drugih elementih koncesije.
- za območje Tabora so pripravljeni prostorski in okoljski dokumenti, okoljsko poročilo pa je še v dopolnjevanju in usklajevanju s pristojnim ministrstvom.
- po uskladitvi okoljskega poročila naj bi sledili javna obravnava in javna razgrnitev prostorskih ter okoljskih dokumentov.
Če bi projekt pridobil koncesijo in prestal vse nadaljnje postopke, dokumenti navajajo čas vzpostavitve 84 mesecev, kar morebitni začetek obratovanja postavlja približno v leto 2034.
Delovna skupina bo spremljala nadaljnje korake
Po umiku predloga za referendum marivborska občina vzpostavlja delovno skupino za spremljanje projekta EIOM. Kot predstavnika mestnega sveta sta bila imenovana Stojan Auer in Srečko Vilar, predvidena pa je tudi vključitev predstavnikov mestnih četrti in civilne iniciative.
Delovna skupina naj bi spremljala projekt, prejemala informacije in sodelovala pri obravnavi odprtih vsebinskih področij. Njena vloga bo pomembna predvsem pri tem, kako bodo informacije o koncesijskem postopku, prostorskih dokumentih, lokaciji in strokovnih podlagah prihajale do mestnih svetnikov, predstavnikov mestnih četrti in javnosti.
Naslednji meseci bodo določili nadaljnjo pot projekta
Mariborska sežigalnica se je po umiku referenduma umaknila iz najbolj vidnega političnega dogajanja, vendar se je hkrati premaknila v fazo, kjer bodo nastajali ključni dokumenti in pogoji za nadaljevanje.
Prihodnji meseci bodo pomembni predvsem za nadaljevanje koncesijskega dialoga, javno razgrnitev dokumentov za območje Tabora, dodatna pojasnila o lokaciji ob komunalni infrastrukturi Snage ter podatke o tem, kako bi predvidena naprava vplivala na promet, zrak, ogrevanje in ravnanje z odpadki v mestu.
Dokončnih odgovorov o gradnji sežigalnice Mariborčani zagotovo ne bodo dobili v kratkem. Toda prav faza, ki poteka zdaj, bo določila, ali je sežigalnica v Mariboru izvedljiva, pod kakšnimi pogoji bi lahko delovala in ali bi lahko začela obratovati leta 2034.
