Prihodnji teden bodo Mrfyji znova zatresli mariborski Štuk.
Čez slab teden bo mariborski Štuk znova zatresla nalezljiva energija skupine Mrfy, ki že leta velja za enega najbolj prepoznavnih bendov pri nas.
Z Gregorjem Strasbergarjem - Štrasom, Rokom Klobučarjem in Tomažem Zupančičem smo se pogovarjali o tem, kako so skozi leta odraščali kot glasbeniki in ljudje, o prihajajočem »anti-AI« albumu, na katerem si bodo namenoma dovolili več napak, ter o »namakanju prstov« v druge žanre.
Seveda nismo mogli mimo sodelovanja s Heleno Blagne, manjkalo pa ni niti nenavadnih zgodb s koncertov, razmišljanj o današnji glasbeni sceni in o tem, kakšna publika s(m)o Mariborčani.
Na slovenski glasbeni sceni ste že dobrih deset let. Kdo so bili Mrfyji na začetku in kdo so Mrfyji danes?
Rok: »Včasih smo bili dečki, zdaj smo pa moški.«
In kako se to odraža v vaši glasbi?
Rok: »Včasih je bila glasba bolj resna, danes pa bolj igriva. Pravzaprav komplementarno s tem, kar postajamo.«
Skupaj z vami ali pa ob vas so rasli tudi številni drugi ustvarjalci. Kako gledate na trenutno slovensko glasbeno sceno in konkurenco?
Gregor: »Pozitivna konkurenca je vedno fajn. Če ti nekoga stimuliraš, da je boljši, v smislu, da nekdo nekaj dobrega naredi, potem hočeš še ti nekaj boljšega narediti, pa potem spet on. Več kot je konkurence, višja je kvaliteta.
Mi si z nobenim nikoli nismo metali polen pod noge, več ali manj smo z vsemi frendi. Je pa ta 'novi val' prišel že zelo daleč. V bistvu ni več novi, zdaj je samo še val.«
Tomaž: »Zelo velika je scena. Ne samo ta pop-rock scena, tudi jazz ustvarjalci in neke čisto specifične zadeve razprodajajo dvorane. Res lepo za videt.«
Pred kratkim ste izdali komad z dvojcem RotorMotor, napovedujete pa že nove stvari. Radi eksperimentirate zunaj svojega osnovnega žanra?
Gregor: »To je prišlo zelo organsko, tako kot vsa dosedanja sodelovanja. Zelo radi eksperimentiramo, radi gremo v sfere, ki nam niso čisto domače, da se naučimo kaj novega in naredimo kaj zanimivega.
Kmalu izide še komad z Ružno pače, slovenski artist, zelo prepoznaven v Srbiji in na Hrvaškem.
To obdobje smo poimenovali 'Feat Summer'. To ima trojni pomen: da si 'fit', da gre za sodelovanje oziroma 'collab' in da smo v tem obdobju nekako novi.«
Rok: »Trenutno smo Mrfy 3.0, to je naše tretje obdobje, čez pol leta pa pride že četrto. Med albumi si običajno dovolimo sodelovati z glasbeniki, ki so nam kul. V tem primeru so to Helena Blagne, RotorMotor in Ružno pače.«
Zdaj, ko si omenil Heleno Blagne … Kako je bilo sodelovati z našo divo? Kdo je bil večja diva - ona ali Štras?
Tomaž: »Zelo fajn je bilo. Je kar navihana gospa.«
Rok: »Tam tam. Oba sta prijetna človeka, oba imamo radi. Sprejmemo Štrasa in njo smo sprejeli kot veliko zvezdo. Naredili smo eno priredbo pesmi, ki jo je odpela z Demolition Group, malo po svoje, zdaj pa gremo naprej.«
In greste naprej z novim albumom. Kaj nam lahko poveste o njem?
Gregor: »Januarju smo bili v studiu na Irskem, kjer smo začeli snemat nov album, ki bo samo naš, brez »collabov« in bo čisto anti-AI, kar pomeni, da bodo zgolj in samo inštrumenti in glasovi in stvari, ki pridejo iz naših rok in glave in ust. To je naš moto in naše vodilo za to novo plato.
Dovolili si bomo več napak oziroma vsak lahko naredi eno napako na komad. Hočemo iti proti temu toku, kamor se premika vsa ta sproducirana glasba, ki na nek način sploh nima več pravega efekta na človeka. Mi se bomo poskušali vrniti k občutku človeškosti, topline, bližine.«
Menite, da smo prišli tako daleč, da bi morali umetniki označevati, ali je glasba narejena s pomočjo umetne inteligence?
Gregor: »Mislim, da bi morali. Mi sicer nikoli nismo bili zares proti ničemur, smo pa s svojim zgledom in tem, kar se nam je zdelo prav, delali v svojo smer. Zdaj se nam trenutno to zdi prav.
Saj ima lahko tudi veliko pozitivnih lastnosti in vsaka stvar je lahko orodje.
Ampak v tej brutalni dirki vsega AI-ja, digitalizacije in socialnih omrežij enostavno ne moreš dohajati. Ti kot človek ne moreš dohajati vseh napredkov in ne moreš biti del vsega.«
Tomaž: »Ti si enkrat imel ful dobro izjavo, da razlika v tehnologiji med danes in pred 30 leti je manjša kot razlika med tem, kar je zdaj, in tem, kar bo čez 15 minut.
Pa res smo v dobri poziciji, ker smo neodvisni in imamo sami to neko moč, da odločamo, kako glasbo upravljamo in kako jo dajemo ven. Predvsem je na nas artistih – in pozivam tudi vse kolege – da vrnemo to človečnost.«
Kako pa sicer nastaja vaša glasba? Se zaprete v studio in »nabijate«, dokler ne nastane pesem ali imate že vse prej naštudirano?
Rok: »Si kar zdela. Dostikrat se dobimo in nabijamo, potem pa nekaj pride ven. Zmeraj nekdo nabija. Ali Štras ali pa vsi skupaj, potem pa se 'lyrical god' izpove v kakšno lepo besedilo in nastane hit.«
Gregor: »Najboljše stvari zame vedno pridejo iz nekega nezavednega. Živiš življenje kot vsak človek in potem iz tega izluščiš neke resnice ali zgodbe, ki se ti zdijo dosti zanimive za v komad. Seveda z določeno mero humorja in estetike.«
Rekli ste, da si boste na novem albumu dovolili napake. Je kdo med vami tak perfekcionist, da bi ga to bolelo?
Gregor: »Ne, to ni za bolečino, to je sprostitev. Ljudje smo vedno bolj navajeni na sproducirano glasbo, kjer je vse popravljeno in vse zveni perfektno. Naslednja faza je, da bo celo muziko lahko naredila umetna inteligenca. Mi pa gremo par korakov nazaj, kjer so se ljudje morali naučiti komad in ga izvesti v enem take-u. To daje ljudem podzavesten občutek miru in pripadanja nečemu, kjer nismo vsemogoči, ampak si lahko samo človek.«
Tomaž: »Pomemben je tudi vidik avtentičnosti. Tako razviješ svoj izraz in zvok. Nekatere izvajalce slišiš eno sekundo in točno veš, kdo so. Pri producirani muziki danes ni več distinkcije. Slišiš komad od enega ali drugega, pa ne ločiš več, niti si ne zapomniš. Ustvarjanje lastnega izraza je mogoče na začetku težje, na dolgi rok pa zelo nagrajujoče.«
In kako bi opisali svoj zvok nekomu, ki vas ne pozna?
Gregor: »Naš žanr je živa glasba. Mi smo živa entiteta. Trije do štirje ljudje, ki smo že več kot deset let skupaj, tu ustvarjamo, se družimo, sobivamo in odraščamo. Tega ti ne more nadomestiti nobena aparatura. Samo en je ti in samo ti si ti.«
Ko ustvarjate glasbo, razmišljate tudi o tujini in drugih trgih?
Rok: »Za komad je najbolje, da takrat ne razmišljaš, komu bi ga rad igral, ampak da rata takšen, kakršen mora biti. Se pa definitivno kdaj pogovarjamo, kaj bi radi v prihodnosti. Mogoče imaš v podzavesti, da bi probal narediti kak hrvaški komad, ampak ko delaš muziko, ne bi smel razmišljati, kaj boš s pesmijo dosegel, ker potem sprejemaš kompromise, ki niso najboljši za glasbo.«
Gregor: »Bremzaš kreativo.«
Se vam je kdaj zgodilo, da so ljudje kakšno pesem sprejeli povsem drugače, kot ste pričakovali?
Rok: »S prve plate komad 'Omama'. Dosti ljudem je bil všeč, tudi mi smo računali, da bo mogoče malo bolj uspešen, pa je šel nekako mimo.«
Gregor: »Če bi tisti komad delali zdaj, bi ga verjetno znali narediti dosti boljše. Takrat mu je zmanjkalo kakšnih 20 ali 30 odstotkov, da bi prišel bližje folku. Ko si mlad in še bolj glup, imaš sicer energijo, ampak zdaj smo v bistvu drug bend in drugi ljudje. Zdaj impulzi prihajajo od drugod in to razvijanje je za nas najbolj zdravo.«
Ste kdaj razmišljali, da bi peli v dolenjskem narečju?
Gregor: »Ne. Spoštujem vse, ki pojejo v dialektih, ampak osebno nikoli nisem začutil, da bi bilo to zame smiselno.«
Rok: »Tudi ko govorimo, ne govorimo zares v polnem narečju. Govorimo slovensko, malo dolenjsko, ne pa spet toliko, da bi to morali še ojačati. Pa tudi ne paše dolenjščina zares v takšno muziko, kot jo delamo mi.«
Vaši koncerti so polni energije. Imate kakšno bizarno izkušnjo, ki vam je ostala v spominu?
Rok: »V Ravnah na Koroškem smo v backstageu dobili lazanjo, ki je imela dobesedno pet kilogramov sira.«
Tomaž: »Meni pa je na festivalu Gora Rocka nekdo v glavo vrgel gorečo baklo. Res je bolelo, stopilo mi je kable pa še zavesa na odru je začela goreti. Na Metelkovi smo imeli podobno izkušnjo z nekimi iskrami. Jaz sem dostikrat tarča teh majstrov. V manjših klubih smo pač blizu ljudi in enkrat sem imel čisto nov pedalboard, kabelčki v nulo. Drugi ali tretji komad pa nek tip samo na polno pivo polije čez napajalno postajo.«
Naslednji teden nastop v Štuku. Kakšni so Mariborčani kot publika?
Gregor: »The best. V enem prvih intervjujev smo rekli, da so 'Štajerke pod odrom zakon', pa so dali to na naslovnico. Celje in Maribor sta bila med prvimi mesti, ki so nas res fajn sprejeli.
Tako se vedno radi vračamo sem in tudi zdaj bo Štuk čisto poln in smo res zadovoljni, srečni, da je tako.«
Še zadnje sporočilo Mariborčanom pred koncertom?
Gregor: »Rad bi povabil še tistih preostalih 150 ali 200 ljudi, kolikor jih še lahko pride na naš spektakel. To bo »Toti praznik« v Štuku, 15. maja. Zagotavljam, da bomo igrali tudi komade, ki jih sicer ne igramo, z nami pa bosta še dve hudi lokalni predskupini.«
Rok: »Pa še prvič bo z nami nastopil Ružno pače, ker bomo takrat izdali skupni komad.«
Tomaž: »Pa ne bo DJ-ja. Tisti, ki ste bili, boste vedeli, kaj je fora.«
