Kako daleč je gradnja mariborskega superračunalnika za umetno inteligenco?

Pred dobrim letom dni so se pred stavbo Dravskih elektrarn Maribor ob Dravi zbrali predstavniki države, znanosti in energetike ter simbolično položili temeljni kamen za Arnesov podatkovni center Maribor, v katerem nameravajo vzpostaviti tovarno umetne inteligence z novim superračunalnikom.

Celoten projekt je vreden okoli 150 milijonov evrov, Slovenija pa je bila z njim uspešna na evropskem razpisu ter bo zanj iz načrta za okrevanje in odpornost prejela 67,5 milijona evrov.

Kot poudarjajo vključeni v projekt, je večji del gradbenih del že opravljen, trenutno pa potekajo predvsem zaključne montaže infrastrukture in priprave na naslednjo, tehnično precej zahtevnejšo fazo. 

Tovrstni centri med največjimi porabniki električne energije

Direktor Dravskih elektrarn Andrej Tumpej je ob tem opozoril, da se tehnologija na področju superračunalništva izjemno hitro razvija in ima tudi kratko življenjsko dobo, zato je objekt zasnovan tako, da bo omogočal tudi prihodnje nadgradnje in menjave opreme.

»Zunanji skelet ostane, tisto pametno drobovje pa se bo menjavalo.«

Prav energetska zahtevnost podatkovnih centrov postaja eno ključnih vprašanj prihodnosti. Tumpej opozarja, da tovrstni centri po svetu postajajo med največjimi porabniki električne energije, zato bo stabilno in zmogljivo napajanje ključnega pomena tudi za mariborski projekt.

»Vsaj ponekod v Ameriki že za en podatkovni center rabijo svojo nuklearko. Tudi v Evropi bomo že kmalu prišli na to.

Upam, da se bomo izognili vsem pastem, ki nas na tej poti čakajo,« je dejal.

Naslednja faza projekta bo po pojasnilih Dejana Valha iz Instituta informacijskih znanosti usmerjena predvsem v nameščanje transformatorjev in druge ključne opreme, ki bo omogočila delovanje superračunalnika.

»V interesu nam je, da izgradimo moderen superračunalnik z najnovejšo opremo,« je dejal.

Vzporedno s tem že potekajo tržne raziskave za nakup strojne opreme, ki se zaradi globalnih razmer in tehnološkega napredka nenehno spreminja. Valh ob tem poudarja, da se svet klasičnega superračunalništva danes močno zliva tudi z zahtevami umetne inteligence:

»Superračunalništvo, ki je bilo prej klasično z navadnimi procesorji, se zdaj zliva s temi zadevami, ki jih je prinesla umetna inteligenca, predvsem ti veliki jezikovni modeli, ki potrebujejo predvsem grafične pospeševalnike.«

Nov center bo tako gostil superračunalnik in tovarno umetne inteligence, v njem bodo lahko raziskovalne institucije gostovale s svojo opremo, hkrati pa bo v njem tudi shramba raziskovalnih podatkov, ki jo zahteva odprta znanost.

Uporaba odvečne toplote

Predstavniki so ob odkritju temeljnega kamna podpisali tudi pismo o nameri za uporabo odvečne toplote, ki bo nastajala med delovanjem superračunalnika in podatkovnega centra. 

To naj bi se namreč lahko uporabljalo za namen ogrevanja v sistemu vročevodnega omrežja v lasti Mestne občine Maribor, s katerim upravlja Energetika Maribor. 

»Upam, da bo prišlo tudi do izkoriščanja odvečne toplote, ki bo nastajala tukaj, saj lahko ta v prihodnje postane pomemben del toplotne oskrbe mesta Maribor. 

Živimo v času, ko je vsaka energija dragocena, zato je ne smemo zanemarjati, ampak jo moramo, kjer je to mogoče, zajeti in koristno uporabiti,« je ob tem še dodal Tumpej.