Kdo je Dean Korošak, novi rektor Univerze v Mariboru, ki prevzema vodenje ene najmočnejših institucij v mestu?

Na Univerzi v Mariboru so v torek izvolili novega rektorja. Po za zdaj še neuradnih rezultatih je redni profesor dr. Dean Korošak prejel 56,58 odstotka glasov, njegov protikandidat, redni profesor dr. Mitja Slavinec, pa 43,42 odstotka.

Korošak bo tako v prihodnjih štirih letih vodil drugo največjo slovensko univerzo, ki danes upravlja skoraj 169 milijonov evrov prihodkov, zaposluje več kot 2200 ljudi ter izobražuje skoraj 16.000 študentov.

Korošak je bil za kandidata predlagan s strani senatov Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Fakultete za energetiko. Podprlo ga je tudi 64 rednih profesorjev, 44 izrednih profesorjev in 69 docentov.

Korošaka so med kampanjo nekateri označevali tudi kot kandidata sedanjega vodstva univerze. 

Trenutno opravlja funkcijo prorektorja za znanstvenoraziskovalno dejavnost, je redni profesor in vodja katedre za aplikativno fiziko na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, med drugim pa je sodeloval tudi pri zasnovi koncepta projekta Innovum.

»To je skupen rezultat univerze«

Korošak je po razglasitvi rezultatov poudaril pomen akademske skupnosti in sodelovanja znotraj univerze.

»Univerza v Mariboru nadaljuje svojo pot kot uspešna raziskovalna javna slovenska univerza.« Ob tem je dodal:

»Gradila bo naprej rezultate in dosežke, kot jih je do sedaj. Zelo sem vesel zaupanja za vodenje univerze v prihodnjih štirih letih.«

Novi rektor je izpostavil tudi nadaljnji razvoj univerze:

»Veselim se naslednjih štirih let ustvarjalne moči in novih rezultatov naše univerze.«

Prva naloga: nova pogajanja z državo

V prvih izjavah po izvolitvi je Korošak posebej izpostavil prihajajoče spremembe v sistemu financiranja visokega šolstva in pomen univerzitetne avtonomije.

»Tisto, kar sem vseskozi poudarjal, je avtonomija univerze, torej odpor proti zunanjim vplivom. Mi smo akademska skupnost, ki izmed sebe izbere rektorja, tako kot je izbrala na teh volitvah, in to je tisto, kar moramo ohraniti.«

Kot prvo nalogo prihodnjega mandata je napovedal pripravo na novo obdobje financiranja univerz:

»Prva naloga je gotovo, da se takoj začnemo pripravljati na novo obdobje visokega šolstva v Sloveniji, kjer prehajamo na nov način razumevanja financiranja in delovanja visokega šolstva.«

Po njegovih besedah univerzo čakajo zahtevna pogajanja z državo:

»Čaka nas zelo naporno delo pogajanja po dveh temeljnih zakonih s pristojnim ministrstvom. Prva naloga je sestava širokega, vključujočega tima na Univerzi v Mariboru, ki bo to nalogo zelo dobro opravil.«

Prav vprašanje financiranja je bilo ena osrednjih tem tudi na predvolilnem soočenju kandidatov, ki smo ga organizirali v uredništvu Mariborinfo.

Korošak je takrat opozoril, da je Univerza v Mariboru glede financiranja še vedno v slabšem položaju od Univerze v Ljubljani, čeprav je raziskovalno na številnih področjih primerljivo uspešna.

»Na mnogih področjih znanstvenih je Univerza v Mariboru celo uspešnejša kot Univerza v Ljubljani, kar kaže na popoln razkorak med tem, kako je Univerza v Mariboru financirana in koliko dejansko producira in prispeva k slovenski znanstveni produkciji.«

Univerzo prevzema v največjem investicijskem ciklu doslej

Pomemben del prihodnjega mandata bodo predstavljale tudi investicije. Univerza v Mariboru je trenutno sredi obsežnega investicijskega cikla, ki vključuje projekte Innovum, gradnjo novih objektov tehniških fakultet, širitev Medicinske fakultete ter investicije v raziskovalno infrastrukturo.

Korošak je po razglasitvi rezultatov poudaril, da bo ključna naloga nadaljevanje že začetih projektov:

»Te investicije potekajo, so v teku, in treba jih je skrbno in z odgovornostjo voditi do svojega zaključka.« Dodal je še: »Pripravljamo se pa tudi na nov investicijski cikel, ki je povezan z novim obdobjem kohezijskega financiranja s strani Evropske unije.«

Na soočenju pred volitvami je investicijsko obdobje opisal kot največje v zgodovini univerze. Takrat je poudaril tudi, da projekti niso več zgolj na ravni načrtov.

»Projekt Innovum je v izvedbi. Ne gre za projekte na papirju.«

Študenti kot »središče univerze«

Korošak je v kampanji večkrat poudarjal tudi položaj študentov. Po izvolitvi je dejal:

»Študenti so središče univerze.«

Ob tem je napovedal nadaljnje izboljševanje študijske izkušnje: »Vsako odločitev, ki jo sprejmemo, moramo sprejeti z mislijo, kako bo vplivala na to, da bo študijska izkušnja boljša.«

Komentiral je tudi večjo volilno udeležbo študentov glede na prejšnje volitve.

»Želel bi si, da je udeležba še večja, gotovo. Ampak to, da se je trikrat povišala, kaže na to, da smo res akademska skupnost, ki vključuje vse študentke in študente.«

Na vprašanje o zaščiti študentov v primerih neprimernega ravnanja zaposlenih pa je odgovoril: »Rektor je na koncu odgovoren, varuh zakonitosti in varuh študentov na Univerzi v Mariboru.«

Umetna inteligenca, raziskovanje in prihodnost univerze

Med bolj izpostavljenimi temami kampanje je bila tudi umetna inteligenca in prihodnost univerzitetnega prostora.

Na soočenju Mariborinfo je Korošak poudaril, da Univerza v Mariboru ni le uporabnik umetne inteligence, temveč tudi njen razvijalec.

»Mi imamo znanstvenike in strokovnjake, ki so aktivno vključeni v znanstveno aktivnost pri razvoju umetne inteligence.«

Posebej je izpostavil tudi širšo družbeno odgovornost univerze, in siver, da mora »univerza resno razmišljati o vlogi umetne inteligence v družbi.«

Po njegovem mnenju mora univerza poleg razvoja tehnologije pomagati tudi pri razumevanju njenih posledic.

»Pomagamo preprečevati največje zablode pri uporabi umetne inteligence, ki lahko vodijo tudi v določene škodljive učinke v družbi.«

Funkcija, ki presega akademski prostor

Rektorske volitve so v javnosti pogosto razumljene predvsem kot akademsko vprašanje. A položaj rektorja Univerze v Mariboru po številu zaposlenih, višini proračuna, obsegu investicij in vplivu na razvoj mesta sodi med najpomembnejše javne funkcije v Mariboru.

Po uradnih podatkih je univerza skupaj z Univerzitetno knjižnico Maribor in Študentskimi domovi leta 2025 ustvarila 168,8 milijona evrov prihodkov. 

Mestni proračun Maribora je bil v istem letu postavljen pri približno 210 milijonih evrov.

Univerza zaposluje več kot 2200 ljudi in ostaja drugi največji delodajalec v mestu, takoj za UKC Maribor.

Obenem ima skoraj 16.000 študentov, ki pomembno vplivajo na mestno gospodarstvo, najemniški trg, promet in vsakodnevno življenje v mestu.

V naslednjih štirih letih bo tako novi rektor odločal ne le o razvoju univerze, temveč posredno tudi o razvoju Maribora kot univerzitetnega mesta.

O volitvah

Po podatkih Volilne komisije Univerze v Mariboru je imelo volilno pravico skupaj 17.685 volilnih upravičencev, veljavno glasovnico pa jih je oddalo 2699. 

Volilna udeležba je bila med visokošolskimi učitelji, znanstvenimi delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom, visokošolskimi sodelavci in drugimi sodelavci v pedagoškem procesu 77,54-odstotna, med študenti 6,50-odstotna, med drugimi delavci pa 80,63-odstotna. 

Volitve je spremljalo 31 opazovalcev, ki sta jih pooblastila rektorska kandidata. 

Uradni rezultati volitev bodo predstavljeni v četrtek, 14. maja 2026, na seji Senata Univerze v Mariboru.